Venezuelska opozicija zahtevala prevzem oblasti po zajetju Nicolása Madura

Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata. Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v operaciji, izvedeni 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren odziv v Latinski Ameriki in širše, pri čemer so odzivi močno deljeni med podporo padcu režima in obsodbo ameriškega vojaškega posredovanja. Srednjeameriški parlament (Parlacen) je v uradni izjavi pozval k mirnemu, urejenemu in demokratičnemu prehodu oblasti v Venezueli, s čimer so podprli prizadevanja za vzpostavitev nove demokratične ureditve v državi. Na drugi strani so levičarske politične skupine, kot je salvadorska Fronta Farabundo Martí za nacionalno osvoboditev (FMLN), ostro obsodile tisto, kar so poimenovale "ameriški vojaški napad" in "u kidnapping" predsednika Madura. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle prve neposredne zračne napade na cilje v Venezueli. Operacija zajetja temelji na ameriških obtožbah o Madurovi vpletenosti v trgovino z narkotiki in diktatorskem vodenju države, kar je vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v tej z nafto bogati državi.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.