Latinskoameriške države razdeljene ob ameriškem zajetju Nicolása Madura

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v operaciji, izvedeni 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren odziv v Latinski Ameriki in širše, pri čemer so odzivi močno deljeni med podporo padcu režima in obsodbo ameriškega vojaškega posredovanja. Srednjeameriški parlament (Parlacen) je v uradni izjavi pozval k mirnemu, urejenemu in demokratičnemu prehodu oblasti v Venezueli, s čimer so podprli prizadevanja za vzpostavitev nove demokratične ureditve v državi. Na drugi strani so levičarske politične skupine, kot je salvadorska Fronta Farabundo Martí za nacionalno osvoboditev (FMLN), ostro obsodile tisto, kar so poimenovale "ameriški vojaški napad" in "u kidnapping" predsednika Madura. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle prve neposredne zračne napade na cilje v Venezueli. Operacija zajetja temelji na ameriških obtožbah o Madurovi vpletenosti v trgovino z narkotiki in diktatorskem vodenju države, kar je vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v tej z nafto bogati državi.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo "vodile" Venezuelo. Prvi nastop Madura na sodišču je bil določen, pri čemer sta bila poleg njega zaradi obtožb o trgovini z drogami obtožena tudi njegova žena Cilia Flores. V Južni Floridi je zajetje venezuelskega predsednika sprožilo val navdušenja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.