Po vsem svetu, vključno z večjimi mesti v Združenih državah Amerike, Nemčiji in na Irskem, so izbruhnili protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so pripadniki ameriških sil zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine demonstrantov se je zbralo v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu in Hamburgu, kjer so obsodili po njihovem mnenju nezakonito ugrabitev in nasilno spremembo režima. V Hamburgu se je po podatkih policije zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele". Medtem ko so nekateri v Venezueli in tujini proslavljali konec Madurove vladavine, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, odzvali z ostrimi kritikami na račun ameriškega posredovanja. Maduro in njegova soproga sta bila po navedbah ameriških uradnikov prepeljana na ozemlje ZDA, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Mednarodna javnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti ameriškega posredovanja, ki sledi večmesečnim napetostim in grožnjam z vojaško silo s strani administracije Donalda Trumpa.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno operacijo«, ki je bila usmerjena proti »narkoterorističnemu diktatorju«, odgovornemu za tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države in Evropo. Po navedbah Bele hiše so bili Maduro in Floresova nemudoma prepeljani v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi zarote za narkoterorizem in nezakonitega uvoza kokaina. Operacija, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v Caracasu, je sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti. Rusko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot dejanje oborožene agresije, medtem ko so se v britanskem parlamentu pojavili pozivi premierju Keirju Starmerju, naj obsodi »gangstersko politiko« Donalda Trumpa. Medtem ko Washington napoveduje začasno upravljanje države in prevzem nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami, so sosednje države, kot je Kolumbija, že okrepile varnost na mejah. Kritiki opozarjajo, da bi tovrstno enostransko posredovanje brez odobritve kongresa lahko pomenilo konec veljavnosti resolucije o vojnih pooblastilih in dalo »zeleno luč« drugim velesilam za podobne vojaške posege.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, zveze Nato in Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, za katerega ukrajinske oblasti trdijo, da je že 90-odstotno usklajen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izrazil upanje, da bodo dokumenti o varnostnih jamstvih dokončno usklajeni v prihodnjih dneh, ko se bodo pogovori nadaljevali v Parizu, vrhunec pa dosegli na srečanju voditeljev v ZDA do konca januarja. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, Zelenski poudarja, da se bo Ukrajina še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Diplomatski proces se bo prihodnji teden preselil v Francijo, kjer bodo o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori razpravljali evropski voditelji. Na kijevskem srečanju je prek video povezave sodeloval tudi ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, čeprav je dogajanje delno zasenčil ameriški napad v Venezueli. Trenutno ključne točke ostajajo vprašanja ozemeljske celovitosti, članstva v Natu in prihodnje ureditve varnostnih razmerij v regiji.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na silvestrovanje v okupirani regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad se je zgodil v vasi Horli, kjer so droni zadeli lokalni hotel in kavarno v času, ko so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po predhodnih poročilih vsaj en otrok, je bilo v napadu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem poročalo o znatnem stopnjevanju ukrajinskih zračnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja. Po njihovih navedbah je Ukrajina v začetku leta 2026 vsak dan napadala Moskvo. Samo do polnoči v nedeljo naj bi ruska zračna obramba uničila 57 dronov nad moskovsko regijo, skupno pa 437 nad celotnim ozemljem Rusije. Zaradi grožnje so bila začasno zaprta tri od štirih moskovskih letališč, vključno z letališčem Vnukovo, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med prazničnim obdobjem. Ukrajinska stran uradnih komentarjev o zadnjem napadu v Hersonu še ni podala, vendar Kijev vztrajno poudarja, da so tovrstni napadi odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta. Cilj ukrajinskih operacij z droni dolgega dosega ostaja motenje ruske vojaške logistike, energetske infrastrukture in povečevanje stroškov vojne za Moskvo, ki redno izvaja raketne napade na ukrajinska mesta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost na letalu Air Force One zavrnil trditve Rusije, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Trump je pojasnil, da so ameriški obveščevalni organi in uradniki za nacionalno varnost opravili temeljito analizo dogodka ter ugotovili, da Ukrajina ni bila vpletena v ta napad. Čeprav je predsednik sprva izrazil zaskrbljenost nad incidentom, je po poročanju Washington Posta svoj odnos spremenil v odkrit skepticizem. Kremelj je pred tem trdil, da je rusko obrambno ministrstvo dešifriralo nalogo brezpilotnega letalnika in potrdilo, da je bil cilj napada prav rezidenca ruskega voditelja. Trumpove navedbe so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem Moskve, kar dodatno zapleta že tako napete odnose med Washingtonom in Kremljem. Po besedah ameriškega predsednika so ugotovitve ameriških služb jasne in ne potrjujejo ruske različice dogodkov, ki so se zgodili prejšnji teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ponovno zaostril svojo trgovinsko retoriko do Indije. Napovedal je, da bodo Združene države Amerike povišale carine na indijske izdelke, če se uradni New Delhi ne bo prilagodil ameriškim pričakovanjem glede omejevanja nakupov ruske nafte. Trumpova administracija meni, da indijsko vztrajanje pri trgovanju z Rusijo spodkopava mednarodne sankcije in ameriške zunanjepolitične cilje. Najnovejše grožnje prihajajo v času, ko med državama že potekajo napeta trgovinska pogajanja. Predsednik Trump je jasno nakazal, da je dostop do ameriškega trga pogojen s politično lojalnostjo pri vprašanju energetske odvisnosti od Moskve. Indija, ki je ena največjih uvoznic ruske surove nafte, se tako spopada z vse večjim pritiskom Washingtona, kar bi lahko močno vplivalo na njeno izvozno naravnano gospodarstvo.

Ruska zdravnica in virologinja Jelena Malinnikova je izpostavila kritične skupine prebivalstva, ki so najbolj ogrožene zaradi širjenja sevov gripe H3N2, znane kot hongkonška gripa. Po njenih navedbah so v največji nevarnosti ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč, otroci, nosečnice in osebe z imunskimi pomanjkljivostmi. Malinnikova je posebej poudarila, da so bili smrtni primeri zabeleženi predvsem pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, kjer bolezen poteka v težji obliki. Poleg kroničnih bolnikov strokovnjakinja opozarja tudi na vpliv začasnih stanj oslabljenega imunskega sistema. Ti se lahko pojavijo zaradi dejavnikov, kot so močan stres, podhlajenje ali izjemni fizični napori. Takšne začasne oslabitve organizma lahko znatno poslabšajo potek bolezni tudi pri sicer zdravih posameznikih. Rospotrebnadzor je že konec decembra zabeležil prevlado hongkonškega seva gripe, kar potrjuje resnost epidemioloških razmer v regiji.

Ruska vojska je po navedbah načelnika tiskovnega središča skupine Zahod Ivana Bigme preprečila dva poskusa ukrajinskih sil za preboj v mesto Kupjansk v regiji Harkov. Pripadniki ruske 6. armade so v zadnjih 24 urah odbili napada enot 92. jurišne brigade ukrajinskih oboroženih sil, ki sta se odvila v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka. Po ruskih trditvah je bil cilj teh operacij ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad strateško pomembnim mestom Kupjansk. Dogajanje na tem delu fronte potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov za nadzor nad ključnimi logističnimi točkami v severovzhodnem delu Ukrajine. Ruske sile so utrdile svoje položaje in se spopadajo z nenehnimi poskusi ukrajinske vojske, da bi s protinapadi presekala ruske oskrbovalne poti. Poročila o odbitih napadih prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje dejavnosti na harkovoskem in zaporoškem odseku bojišča, kar nakazuje na stopnjevanje sovražnosti v zimskem obdobju.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

Ruske letalske oblasti so preklicale začasne omejitve poletov na letališčih v Nižnem Novgorodu, Ivanovu in Jaroslavlju. Predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, Artem Korenjako, je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališča Južni, Čkalov in Tunošna ponovno nemoteno sprejemajo in odpošiljajo letala. Ukrep omejitve prometa je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, kar je v zadnjem obdobju pogosta praksa ruskih oblasti ob morebitnih nevarnostih. Letališča so se po prenehanju nevarnosti hitro vrnila k rednemu voznemu redu. Preklic omejitev sledi obdobju povečane previdnosti v ruskem zračnem prostoru. Čeprav uradni viri niso podrobneje pojasnili narave grožnje, so bili tovrstni ukrepi v preteklosti neposredno povezani z dejavnostmi brezpilotnih letalnikov v bližini civilne infrastrukture. Normalizacija prometa na omenjenih lokacijah pomeni vzpostavitev rednih povezav v pomembnih regionalnih središčih Ruske federacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil javnosti, da ameriški obveščevalci niso potrdili navedb Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je med povratkom v Washington poudaril, da na podlagi informacij nacionalnih varnostnih organov ne verjame, da se je napad dejansko zgodil. S tem se je neposredno postavil po robu trditvam ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je prejšnji teden obtožil Kijev, da je s serijo dronov ciljal Putinovo državno rezidenco v regiji Novgorod. Ruske obtožbe so se pojavile le dan po tem, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestal s Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu v 20 točkah za končanje vojne. Zelenski je ruske navedbe nemudoma zavrnil kot dezinformacije. Trump, ki je sprva izrazil zaskrbljenost ob ruskih poročilih, je po posvetu z obveščevalno agencijo CIA spremenil svoje stališče, kar nakazuje na novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in Moskvo kljub prejšnjim prizadevanjem za diplomatsko rešitev.

V celotni Ukrajini so danes razglasili opozorilo pred zračnimi napadi, saj so se sirene oglasile v vseh regijah države. Po uradnih podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo se je opozorilo razširilo po vsem ozemlju hkrati, kar običajno nakazuje na neposredno grožnjo z raketnimi napadi ali dejavnost strateškega letalstva. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v varna zaklonišča in upoštevajo varnostne protokole. Gre za enega v nizu obsežnih opozoril, ki so postala stalnica v državi, kjer so civilna infrastruktura in energetski sistemi pogosto tarče napadov. Lokalne oblasti za zdaj še niso poročale o morebitnih eksplozijah ali škodi, vendar stanje ostaja kritično do preklica nevarnosti.

Ruski državljani bodo leta 2026 pod določenimi pogoji lahko prejeli enkratno izplačilo svojih pokojninskih prihrankov v višini do 440.000 rubljev. Tatjana Podolska, strokovnjakinja z Ruske akademije za narodno gospodarstvo in javno upravo (RANHiGS), je pojasnila, da bo ta možnost na voljo moškim nad 60. letom in ženskam nad 55. letom starosti. Ukrep se nanaša na tiste posameznike, ki so med letoma 2002 in 2013 prek uradne zaposlitve vplačevali v pokojninski sklad in izbrali ustrezen model varčevanja. Za pridobitev celotnega zneska morajo upravičenci izpolnjevati dva ključna pogoja. Poleg dosežene starosti, ki je v tem primeru nižja od splošne upokojitvene meje, mesečna izračunana pokojnina ne sme presegati desetih odstotkov eksistenčnega minimuma za upokojence. Ta finančni mehanizem je del širših prilagoditev v ruskem pokojninskem sistemu, ki naj bi posameznikom omogočile lažji dostop do akumuliranih sredstev v času prehoda na nove sistemske ureditve, predvidene za leto 2026.

V nočnem ruskem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sta po podatkih lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka. Do stopnjevanja nasilja prihaja v času, ko se v mednarodnem prostoru krepijo napetosti glede resničnosti dogodkov na območju ruske predsedniške rezidence. Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil dvom o ruskih navedbah, po katerih naj bi Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kljub trditvam Moskve, da je šlo za poskus atentata, Trump meni, da se takšen dogodek ni zgodil. To stališče ameriškega predsednika se sklada s prejšnjimi ocenami obveščevalnih služb, ki so prav tako zavrnile ruske obtožbe. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Moskvo, saj Kremelj vztraja pri svoji različici dogodkov in grozi s povračilnimi ukrepi. Medtem ko Rusija ameriške dvome interpretira kot oviranje miru, Trumpova administracija s svojo retoriko in ohranjanjem sankcij nakazuje na nepripravljenost za popuščanje ruskemu pritisku.

Ameriški predsednik Donald Trump je med potjo s Floride v Washington razkril, da je s člani ameriškega kongresa opravil pogovore o uvedbi strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Trump, ki je praznike preživel na svojem posestvu Mar-a-Lago, je svojo namero poostritve ukrepov predstavil novinarjem na krovu predsedniškega letala. Do teh napovedi prihaja v času povečanih napetosti in predhodnih ultimatom, ki jih je Bela hiša naslovila na uradno Moskvo glede razrešitve konflikta v Ukrajini. Poleg ruskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer na Kubi, ki jo je opisal kot državo, ki je tik pred propadom. Hkrati je izrazil dvom o trditvah, da naj bi Kijev izvedel napad na rezidenco ruskega predsednika, s čimer je zavzel previdno stališče do nekaterih obtožb, ki prihajajo s strani Kremlja. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje pritiska Washingtona na zunanjepolitičnem področju, zlasti v odnosu do držav, ki jih ameriška administracija dojema kot destabilizacijske dejavnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je sprva izrazil ogorčenje nad dogodkom, o katerem ga je v telefonskem pogovoru obvestil Putin, je Trump kasneje pred novinarji na letalu Air Force One izjavil, da ne verjame, da se je takšen napad sploh zgodil. Po njegovih besedah se je sicer nekaj zgodilo v bližini, vendar to ni bilo povezano z neposrednim napadom na predsedniško rezidenco. Ameriške nacionalnovarnostne službe in zahodne obveščevalne agencije so podprle to tezo, saj ugotavljajo, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence. Obveščevalni podatki kažejo, da je bil tarča napada vojaški objekt v Novgorodski oblasti, ki je precej oddaljen od omenjene rezidence. Rusija je kljub temu Združenim državam Amerike predala domnevne podatke iz črne skrinjice sestreljenega drona, s katerimi želi dokazati krivdo Kijeva. Ukrajinska stran je vse obtožbe o napadu na rezidenco že večkrat zavrnila in jih označila za poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Varnostni svetovalci iz 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Nata in Evropske unije, so se v Kijevu sestali na ključnih pogovorih o mirovnem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki potekajo pod posredovanjem Združenih držav Amerike, do konca januarja privedla do vrha na ravni voditeljev držav v ZDA. Po besedah ukrajinskih uradnikov je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, vendar ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede varnostnih jamstev, še odprta. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali evropski voditelji in predstavniki ukrajinskega generalštaba. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo namenila veliko časa temu procesu in da se bo država še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Kljub intenzivnim pogovorom je srečanje v Kijevu zasenčil ameriški vojaški napad v Venezueli, zaradi česar se je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff srečanja udeležil le virtualno. Moskva in Kijev ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih točk, kot so ozemeljska celovitost in prihodnje članstvo Ukrajine v mednarodnih zvezah.

Ameriška vojska je pod ukazom predsednika Donalda Trumpa v soboto, 3. januarja 2026, izvedla bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s silovitimi eksplozijami v mestu in zračnimi napadi na strateške cilje, Trump pa jo je kasneje označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Bele hiše so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem in ladjo prepeljali v New York, kjer so proti njima že vložili obtožnice zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Med operacijo je bilo poškodovanih nekaj ameriških vojakov, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Medtem ko Rusija operacijo obsoja kot dejanje oborožene agresije, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namignil, da bi morale ZDA podobno ravnati tudi z drugimi diktatorji. V Veliki Britaniji so se v stranki laburistov pojavili pritiski na premierja Keira Starmerja, naj dejanje obsodi kot »gangstersko politiko«. Združene države Amerike nameravajo začasno prevzeti vodenje Venezuele in izkoriščati njene naftne vire, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti na prehodno voditeljico Delcy Rodríguez, ki pa jo je Trump že opozoril, da bo za nesodelovanje plačala visoko ceno. Analitiki hkrati opozarjajo, da bi ta precedens lahko opogumil države, kot sta Kitajska in Rusija, za podobna vojaška posredovanja v tujini.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

V Rusiji so začele veljati spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki iz osnovnega paketa brezplačnih storitev izključujejo več pomembnih področij. Po novih pravilih bodo morali državljani sami kriti stroške ali pa bodo ti financirani iz drugih virov za storitve, povezane z zdravljenjem okužbe z virusom HIV, tuberkuloze in za določeno psihiatrično pomoč. Te storitve so bile prej del širše dostopnega nabora brezplačne medicinske pomoči, vendar so jih zdaj uradno umaknili iz standardnega seznama storitev, ki jih krije obvezno zavarovanje. Ruski uradniki so pojasnili, da gre za spremembo pristopa k financiranju določenih vrst zdravljenja, čeprav osnovni paket brezplačnih storitev ostaja v veljavi za druge nujne primere. Kritiki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko močno otežile dostop do nujnega zdravljenja za najranljivejše skupine prebivalstva, zlasti tiste, ki trpijo za kroničnimi nalezljivimi boleznimi ali duševnimi motnjami. To bi lahko vodilo v poslabšanje javnozdravstvene slike v državi, kjer so določene bolezni, kot je tuberkuloza, še vedno resen izziv.