Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

V kozmetični kliniki Elmas Clinic v Tokmakovem perulku v Moskvi je 4. januarja prišlo do tragičnega incidenta, ko je 30-letna pacientka med posegom doživela klinično smrt. Po navedbah ruskih virov je med kozmetičnim postopkom prišlo do nenadnega anafilaktičnega šoka, ki je povzročil zastoj srca. Kljub takojšnjemu nudenju prve pomoči in oživljanju na kraju dogodka so bili zapleti preveč hudi. Pacientko so po incidentu nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar ji zdravniki niso mogli več pomagati. Po poročanju kanala 112 je ženska kasneje v bolnišnici umrla. Preiskovalni organi bodo zdaj ugotavljali morebitno odgovornost klinike in ali so bili med postopkom upoštevani vsi varnostni protokoli ter ali je bila pacientka ustrezno testirana na morebitne alergije pred začetkom zdravljenja.

Moštvo severnoameriške hokejske lige NHL Pittsburgh Penguins je suspendiralo ruskega branilca Jegorja Zamulo, ker se ta ni zglasil v podružnični ekipi v ligi AHL. Do incidenta je prišlo kmalu zatem, ko je bil hokejist v okviru menjave igralcev v klub prestavljen iz vrst Philadelphie Flyers. Odločitev kluba o suspenzu je v nedeljo, 4. januarja, prvi javno objavil novinar Frank Seravalli, potem ko se igralec po navodilih vodstva ni pridružil rezervni ekipi za nadaljnji razvoj. Zamula, ki velja za perspektivnega obrambnega igralca, bi se moral po selitvi v Pittsburgh najprej dokazati v nižji ligi, vendar je njegova neuvidevnost privedla do disciplinskih ukrepov. Vodstvo kluba se je za prekinitev sodelovanja odločilo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti in neupoštevanja internih pravil organizacije. Nadaljnja usoda ruskega hokejista v ligi NHL ostaja nejasna, saj takšne poteze igralcev pogosto vodijo do dolgotrajnejših sporov ali celo prekinitve pogodb.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

V ruskem mestu Mendelejevsk v republiki Tatarstan so v nedeljo, 4. januarja 2026, v enem izmed mestnih vodnjakov odkrili trupli dveh desetletnih šolarjev. Tragedija se je zgodila v neposredni bližini nedovoljenega sankališča, kjer sta se otroka po navedbah lokalnih organov verjetno igrala. Preiskovalci so po dogodku nemudoma odprli kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti dvema osebama, preiskavo pa nadzoruje regionalno tožilstvo. Tožilstvo Tatarstana je sporočilo, da trenutno poteka temeljit nadzor nad delom organov za preprečevanje zanemarjanja mladoletnikov in kršitev njihovih pravic. Prav tako preverjajo ukrepanje lokalne samouprave glede odstranjevanja nevarnih in nepooblaščenih otroških objektov ter delo podjetij, ki so odgovorna za vzdrževanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Incident je ponovno odprl vprašanje varnosti neurejenih rekreacijskih površin, saj so podoben dogodek zabeležili že decembra prejšnje leto v drugem ruskem mestu, ko sta otroka padla skozi led v bližini stanovanjskega kompleksa.

V rednem delu hokejske lige KHL je moštvo Traktor iz Čeljabinska na domačem ledu tesno premagalo Dinamo iz Minska z izidom 5:4. Tekma je postregla z izjemno napadalno igro obeh ekip, pri čemer je bilo skupno doseženih kar devet zadetkov. Ključni igralec domače ekipe je bil napadalec Aleksander Kadejkin, ki je k zmagi prispeval dva zadetka. Srečanje je zaznamovala borbenost gostov iz Belorusije, ki so se večkrat vrnili v igro, vendar so domačini iz Čeljabinska uspeli zadržati prednost do konca tekme. Zmaga je za Traktor pomembna pri utrjevanju položaja na lestvici, saj so v težkem obračunu dokazali svojo učinkovitost v napadu, čeprav je obramba dopustila štiri zadetke nasprotnika.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je sporočil, da je prvi energetski blok prve turške jedrske elektrarne Akkuyu dosegel 95-odstotno stopnjo pripravljenosti. Kljub visokemu nivoju dokončanosti se je časovni načrt za zagon prvega reaktorja zamaknil v leto 2026. Prvotni načrti so predvidevali zaključek del do aprila 2025, vendar so pandemija in politične ovire pri nabavi ključne opreme povzročile zamude. Projekt, ki ga Turčija izvaja v strateškem partnerstvu z rusko državno korporacijo Rosatom, bo po dokončanju vključeval štiri energetske bloke z reaktorji ruske zasnove. Vsak posamezen reaktor z močjo 1200 megavatov po ministrovih besedah zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, kar je primerljivo s sončno elektrarno moči 5000 megavatov. Turčija namerava s tem projektom diverzificirati svojo energetsko mešanico, ob tem pa do leta 2035 načrtuje tudi znatno povečanje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na 120 tisoč megavatov.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

V 53. letu starosti je v Moskvi umrla priznana gledališka in filmska igralka Aleksandra Berezovec-Skačkova. Igralka, ki je bila zaposlena v Moskovskem umetniškem gledališču (MHAT) Čehova, je širši javnosti postala bolj prepoznavna po svoji vlogi v priljubljeni ruski kriminalni seriji Beseda dečka (Slovo pacana). Novico o njeni smrti so potrdili njeni kolegi in filmski ustvarjalci, vzrok smrti pa javnosti še ni bil razkrit. Skačkova je svojo umetniško pot gradila predvsem na gledaliških odrih, kjer je interpretirala številne zahtevne vloge iz klasičnega in sodobnega repertoarja. Poleg gledališkega dela je nastopala v več televizijskih projektih in filmih, kjer je kljub pogosto stranskim vlogam pustila močan vtis zaradi svoje igralske preciznosti. Njena nenadna smrt predstavlja izgubo za rusko kulturno sfero, zlasti za njeno matično gledališko hišo, kjer je delovala več desetletij.

V ruskem mestu Pervouralsk v regiji Sverdlovsk je v nedeljo, 4. januarja, prišlo do silovite eksplozije plina v štirinadstropni stanovanjski zgradbi, ki ji je sledil požar. Eksplozija je bila tako močna, da so se na objektu pojavile globoke razpoke, kar sproža vprašanja o statični stabilnosti stavbe. Po poročanju tiskovnega predstavnika lokalne policije Valerija Goreliha so bile v dogodku ranjene tri osebe, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Med njimi je lastnica stanovanja, v katerem je prišlo do eksplozije, ki je utrpela opekline srednje stopnje, ter dve ženski iz sosednjega stanovanja. Ruske oblasti so začele preiskavo incidenta, da bi ugotovile točen vzrok uhajanja plina in morebitno odgovornost za nesrečo. Reševalne službe so se spopadale s posledicami požara, medtem ko so stanovalce evakuirali zaradi nevarnosti porušitve poškodovanega objekta. Incident se uvršča v niz podobnih nesreč v Rusiji, ki pogosto izvirajo iz dotrajane infrastrukture ali nepravilnega ravnanja s plinskimi napeljavami v starejših večstanovanjskih objektih, kar potrjujejo tudi pretekli dogodki v drugih regijah države.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.