Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavne ameriške zračne napade na Caracas in več drugih venezuelskih zveznih držav. Lavrov je v imenu Moskve izrazil trdno solidarnost z venezuelskim ljudstvom ter poudaril, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Rusija je napovedala nadaljevanje podpore bolivarianski vladi pri zaščiti nacionalne suverenosti in interesov države, obe strani pa sta se zavzeli za iskanje rešitve prek dialoga, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ameriška vojaška operacija, ki jo Moskva označuje za agresijo, je vključevala bombardiranje strateških ciljev v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju nekaterih virov naj bi administracija Donalda Trumpa z oživitvijo Monroejeve doktrine skušala vzpostaviti nadzor nad obsežnimi energetskimi viri Venezuele in v državi nastaviti marionetno vlado. Razmere ostajajo izjemno napete, saj je Caracas uradno obtožil Washington flagrantnega kršenja mednarodnih norm, medtem ko Rusija in Venezuela potrjujeta zavezanost h krepitvi svojega strateškega partnerstva.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Ruske sile so v zračnem napadu na skladišča in vojašnice v kraju Semjonovka v regiji Černigov ubile Lano Černogorsko, pripadnico Ukrajinske prostovoljne vojske (UDA) in domnevno operaterko brezpilotnih letalnikov. Po informacijah ruskih varnostnih služb naj bi bila Černogorska, ki je delovala pod vzdevkom Sati, povezana z militantno skupino Desni sektor. Ruski viri ob tem navajajo, da naj bi bila borka dejavna v strukturah, ki jih Ruska federacija označuje za teroristične. Napad je bil usmerjen na lokacijo, kjer so se nahajali operaterji dronov in vojaška oprema. Medtem ko ukrajinski viri trdijo, da je bila v napadu zadeta zgolj civilna infrastruktura, natančneje parkirišče lokalne bolnišnice, so ruski predstavniki objavili posnetke, ki po njihovih trditvah prikazujejo militarizirana poltovorna vozila, ki jih uporablja ukrajinska vojska. Ruska stran še dodaja, da ukrajinski mediji domnevno prikrivajo smrt omenjene borke, kar sovpada s podobnimi poročili o likvidacijah pomembnih medijskih ali vojaških osebnosti v preteklih mesecih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega vojnega napora, bo na tem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi protikorupcijske preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje zaradi poročil o civilnih žrtvah v vasi Horli v okupiranem delu regije Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskim dronom na lokalno kavarno in hotel naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Ukrajinski generalštab je navedbe o napadu na civilne cilje odločno zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno ruske vojaške objekte in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je med svojo pridigo po božični liturgiji v vnebovzetni katedrali v moskovskem Kremlju izjavil, da se v Rusiji oblikuje posebna civilizacija. Po njegovih besedah ta nova družbena struktura temelji na triedinosti znanosti, gospodarstva in vere v Boga, kar naj bi Rusijo naredilo privlačno za številne države po svetu. Verski voditelj je poudaril, da posebnost sodobne ruske civilizacije izhaja iz sinteze tehnološkega napredka in močnih duhovnih temeljev. Prepričan je, da bo ta model služil kot alternativa drugim svetovnim sistemom in bo sčasoma pritegnil državljane mnogih držav, ki iščejo ravnovesje med materialnim razvojem in verskimi vrednotami. Njegove izjave prihajajo v času, ko se ruske institucije vse bolj distancirajo od zahodnih liberalnih vrednot in poudarjajo lastno suverenost na vseh področjih družbenega življenja.

Na moskovskem letališču Vnukovo so oblasti zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru zadržale približno 50 načrtovanih letov. Po poročanju ruskih virov so ukrajinske oborožene sile s kamikaze droni poskušale izvesti napade na rusko prestolnico, pri čemer naj bi zračna obramba v štirih urah na poti proti mestu sestrelila 12 tovrstnih letalnikov. Zaradi varnostnih groženj so pristojne službe uveljavile nujne omejitve v zračnem prometu, kar je povzročilo obsežne zamude in preusmeritve letal. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na kritično infrastrukturo v globini ruskega ozemlja. Moskovska letališča so se v zadnjem obdobju že večkrat spopadala s podobnimi varnostnimi izzivi, ki neposredno vplivajo na civilni letalski promet in logistiko v regiji. Ruske letalske oblasti poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti potnikov, medtem ko napadi z droni postajajo redna značilnost konfliktnega dogajanja, ki se s fronte seli tudi v urbanih središčih.

V Rusiji je v 88. letu starosti nenadoma umrl zaslužni umetnik Ruske federacije in vodilni solist Moskovskega akademskega glasbenega gledališča Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka (MAMT) Roman Genadijevič Ulibin. Novico o njegovi smrti je v soboto, 3. januarja 2024, potrdila tiskovna služba gledališča, informacijo pa je javnosti posredoval tudi predsednik Zveze gledaliških delavcev Rusije Vladimir Maškov. Ulibin je bil ključna figura omenjenega gledališča, kjer je deloval od leta 1991, sprva kot stažist, pozneje pa kot nepogrešljiv solist in nazadnje kot vodja opernega ansambla. Ulibin je veljal za izjemnega basista, ki se je v zgodovino zapisal z vlogami, kot so Mefistofel, Farlaf in kralj Dodon. Diplomant slovitega inštituta GITIS je bil znan kot unikaten pojoči igralec, ki je vsako vlogo, ne glede na njeno velikost, razdelal do najmanjših psiholoških podrobnosti. Njegov komični dar je navduševal občinstvo v operah, kot sta Seviljski brivec in Ljubezenski napoj. Gledališče je poudarilo, da je Ulibin s svojo karizmo in talentom zaznamoval celotno obdobje sodobnega ruskega glasbenega gledališča, njegova smrt pa pomeni veliko izgubo za rusko umetnost. Poleti 2024 je prevzel dodatne vodstvene odgovornosti v operni trupi, ki jih je opravljal do zadnjega dne.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Rosaviacija je sporočila, da so na letališču Vnukovo odpravili omejitve za sprejem in odpremo letal. Hkrati so začasne omejitve za vzlete in pristanke uvedli na letališču Žukovski.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da ni navdušen nad ravnanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je izpostavil veliko število žrtev, ki jih povzroča vojna v Ukrajini. Trump je poudaril, da so množični poboji s strani ruskih sil nesprejemljivi, hkrati pa je ponovil svojo zavezo k čimprejšnji zaustavitvi vojaškega konflikta na ukrajinskih tleh. Njegove besede nakazujejo na zaostritev retorike do Moskve, kljub predhodnim prizadevanjem za ohranitev diplomatskega dialoga. Izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih pritiskov na Washington glede strategije reševanja ukrajinske krize. Trump je Putina neposredno povezal z odgovornostjo za žrtve, kar predstavlja premik v njegovem dosedanjem poročanju o ruskem voditelju. Namen teh izjav je verjetno utrditev podobe ameriškega predsednika kot odločnega posrednika, ki si prizadeva za mir, a hkrati ne spregleda humanitarnih katastrof, ki jih povzroča ruska vojaška agresija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih sil, je vodenje obveščevalcev prevzel že leta 2020, zdaj pa bo v ožjem krogu predsednika odgovoren za vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Zelenski je prejšnjega vodjo kabineta Andrija Jermaka razrešil zaradi preiskave o domnevni korupciji v energetskem sektorju, ki so jo sprožili protikorupcijski organi. Do imenovanja Budanova prihaja v obdobju povečanih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem so ruske oblasti v regiji Herson obtožile Ukrajino za napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške cilje in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v soboto, 3. januarja, v obdobju sedmih ur in pol nevtralizirale 103 ukrajinske brezpilotne letalnike. Napadi so bili usmerjeni na več ruskih regij in akvatorij Azovskega morja, pri čemer so ruski sistemi droni prestregli med 16.00 in 23.30 po moskovskem času. Po uradnih navedbah Moskve je bilo največje število letalnikov, skupno 44, uničenih nad ozemljem Brjanske oblasti. Operacija prestrezanja je vključevala uničenje brezpilotnih letalnikov letalskega tipa, s katerimi so ukrajinske oborožene sile poskušale izvesti napade na rusko ozemlje. Poleg Brjanske oblasti so bili droni sestreljeni tudi nad drugimi regijami in nad morjem, vendar ministrstvo o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh ni poročalo. Dogodek predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih območjih, ki so se v začetku leta 2026 še dodatno okrepile.

Ameriške posebne enote so v okviru operacije v Venezueli prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv v državi in mednarodni skupnosti. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po objavi novice zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava. Medtem so se v javnosti pojavila ugibanja o njeni trenutni lokaciji, saj naj bi po nekaterih poročilih zapustila državo in odpotovala v Rusijo. Politični analitiki so dogajanje že začeli primerjati z ameriškim posredovanjem v Panami leta 1989, vendar poudarjajo, da ključne figure chavizma, vključno z Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom, ostajajo aktivne in pozivajo k odporu. Napetosti v državi ostajajo izjemno visoke, medtem ko svetovna javnost in vplivneži na družbenih omrežjih spremljajo razvoj dogodkov v Caracasu.