Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na območju regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, povečalo. Napad, ki se je zgodil med novoletnim praznovanjem v vasi Horli, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni komite je dogodek opredelil kot teroristično dejanje, medtem ko Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o ukrajinskih napadih na civilne cilje. Ukrajinska stran je pred tem obtožila Rusijo napadov na Harkov, kar pa je rusko obrambno ministrstvo uradno zanikalo in obtožbe označilo za poskus preusmerjanja pozornosti z dogodkov v Hersonu. Napadi so se zgodili v času, ko so bila mirovna prizadevanja ponovno v ospredju, vendar so zadnja zaostrovanja in medsebojne obtožbe možnosti za pogajanja ponovno potisnila v ozadje. Rusija je zaradi napada že zagrozila s povračilnimi ukrepi, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je 3. januarja izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno sodeloval pri načrtovanju napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti ter na naselje Horli. Po navedbah Salda naj bi bil kijevski režim neposredno odgovoren za poskuse zračnih udarov z brezpilotnimi letalniki, pri čemer naj bi Zelenski aktivno sodeloval pri določanju tarč in strategije. Ruski uradniki so te obtožbe stopnjevali po domnevnem incidentu konec decembra 2025, ko naj bi ukrajinski droni kršili ruski zračni prostor. Kljub trditvam o vpletenosti najvišjega ukrajinskega vodstva, neodvisne potrditve teh navedb ni, ameriške obveščevalne službe pa so predhodno že zavrnile ruske trditve o ukrajinski odgovornosti za napade na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran se na zadnje osebne obtožbe še ni uradno odzvala, vendar dosledno zavrača ruske trditve o napadih na civilno infrastrukturo ali globoko v rusko ozemlje kot propagando.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo poročila o ameriških vojaških napadih na Venezuelo. Moskva je v uradni izjavi poudarila, da ti napadi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in nimajo nobene pravne podlage. Po navedbah ruskih oblasti Venezuela ne predstavlja nobene grožnje Združenim državam Amerike, zato sedanja vojaška operacija nima dejanske osnove. Ruska stran je v svojem odzivu izpostavila, da se bo po njihovem prepričanju večina svetovnih držav odločno distancirala od napadov na Caracas. Dogodek so označili za nesprejemljiv poseg v suverenost druge države. Moskva trdi, da gre za enostransko dejanje, ki spodkopava temelje globalne varnosti in mednarodnih odnosov. Rusija je v preteklosti večkrat podprla vlado v Caracasu in v sedanjih razmerah znova opozarja na nevarnost destabilizacije celotne regije zaradi tujega vojaškega posredovanja.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki na civilne objekte v vasi Horli v zasedenem delu hersonske regije. Po navedbah Moskve so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Rusko diplomatsko predstavništvo pri Združenih narodih v Ženevi je ostro obsodilo molk zahodnih držav glede dogodka in ga označilo za sostorilstvo pri domnevnih vojnih zločinih. Istočasno so ruske sile nadaljevale z obsežnimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte po celotni državi. Napadi so se stopnjevali ravno v času, ko se v regiji spopadajo z močnim zimskim mrazom, kar povzroča dodatne težave pri oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odziv na nove napade napovedal srečanja z evropskimi zavezniki, na katerih bodo obravnavali nadaljnje korake za končanje konflikta, medtem ko Rusija grozi s posledicami, ki bi lahko ustavile tekoča mirovna prizadevanja.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto sporočilo, da so ruske oborožene sile izvedle vrsto napadov na ključno ukrajinsko energetsko in pristaniško infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so bili cilji izbrani zaradi njihove vloge pri podpori ukrajinskemu vojaško-industrijskemu kompleksu. Napadi, ki so bili izvedeni z uporabo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov, raketnih enot in artilerije, so bili usmerjeni tudi na mesta za sestavljanje in skladiščenje dronov dolgega dosega ter radarske postaje zračne obrambe. Poleg infrastrukturnih objektov so ruske sile po lastnih trditvah zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 156 različnih okrajih. Ruska stran poroča tudi o uspešnem delovanju svoje zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 15 vodenih letalskih bomb, dva izstrelka ameriškega sistema HIMARS in 124 brezpilotnih letalnikov. Ti povračilni ukrepi sledijo podobnim napadom na energetski sistem, ki jih je Rusija izvedla zadnji dan lanskega leta, s čimer se nadaljuje strategija sistematičnega uničevanja energetskega zaledja ukrajinske vojske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.