Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

V mestu Sergijev Posad v bližini Moskve je v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izbruhnil obsežen požar v sklopu nakupovalnih paviljonov na ulici 1-aja Ribnaja. Ognjeni zublji so po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) zajeli površino približno 3000 kvadratnih metrov. Ruski gasilci so se z ognjem spopadali več ur, preden jim je ob 5.24 po moskovskem času uspelo požar lokalizirati in preprečiti njegovo nadaljnje širjenje na sosednje objekte. Na prizorišču je posredovalo večje število gasilskih enot, ki so si prizadevale omejiti škodo na tržnici. Po prvih informacijah pristojnih služb v incidentu ni bilo poročil o smrtnih žrtvah ali poškodovanih, vendar je materialna škoda na objektih in opremi trgovcev ogromna. Vzrok za izbruh požara za zdaj še ni znan, preiskovalni organi pa bodo opravili ogled kraja, ko bodo razmere to dopuščale, da ugotovijo, ali je šlo za tehnično napako ali človeški dejavnik.

V Tihem oceanu ob jugovzhodni obali ruskega polotoka Kamčatka so v jutranjih urah 3. januarja zabeležili potresni sunek z magnitudo 4,8. Po podatkih kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je bilo žarišče potresa v morski akvatoriji, vendar poročil o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Dogodek predstavlja nadaljevanje nemirnega seizmičnega obdobja na ruskem Daljnem vzhodu. Čeprav tokratni sunek ni dosegel rušilne moči, seizmologi pozorno spremljajo območje, saj so v dneh pred tem zabeležili več močnejših sunkov. Geofizična služba še naprej zbira podatke o globini in natančni lokaciji epicentra, da bi ocenila tveganje za morebitne popotresne sunke.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve za sprejem in odpravo letal na letališčih v Gelendžiku in Volgogradu. Ukrepi, ki so bili uvedeni iz varnostnih razlogov, so povzročili začasno ustavitev civilnega letalskega prometa, pri čemer je bilo eno letalo, namenjeno v Volgograd, preusmerjeno na nadomestno letališče. V Gelendžiku so bile dodatne omejitve uvedene kot dopolnitev že obstoječih protokolov, ki so predvidevali redne lete le med 8.30 in 20.00 po lokalnem času. Agencija je potrdila, da sta obe letališči ponovno popolnoma operativni. V Volgogradu so omejitve odpravili v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja, medtem ko je letališče v Gelendžiku začelo normalno obratovati po načrtovanem urniku. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ti preventivni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti poletov, kar se sklada s pogostimi začasnimi zaprtji zračnega prostora v tej regiji v zadnjem obdobju.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo na pojav nove, dvostopenjske goljufive sheme, s katero neznanci od državljanov pridobivajo osebne podatke. Prevaranti se po navedbah organov pregona izdajajo za uslužbence komunalnega podjetja Vodokanal in žrtvam ponujajo menjavo vodovodnih števcev, kar izkoristijo za krajo identitete. Kot poročajo ruski mediji, ki so pridobili vpogled v gradiva ministrstva, gre za usklajeno delovanje, kjer storilci v prvem koraku vzpostavijo stik z žrtvijo, v drugem pa s pomočjo manipulacije pridobijo dostop do občutljivih informacij. Ministrstvo za notranje zadeve je državljane pozvalo k previdnosti pri deljenju osebnih podatkov prek telefona ali obiskov neznancev na domu, saj se število tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjem obdobju povečuje.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike poslala uradno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja z nafto. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna izogiba ameriškim oblastem, ki ga skušajo zaseči. Ruska demarša je bila poslana na silvestrovo, potem ko so ameriški organi sprožili postopke za pridržanje ladje zaradi domnevnih kršitev sankcij. Zasledovanje tankerja predstavlja nov vir napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči strogih energetskih sankcij, ki jih ZDA izvajajo proti Venezueli in ruskim entitetam, vpletenim v trgovino z nafto. Ruski viri trdijo, da so ameriška prizadevanja za pridržanje plovila v nasprotju z mednarodnim pravom o svobodni plovbi. Medtem ko ameriška stran podrobnosti o identiteti ladje še ni razkrila, viri blizu ameriške administracije potrjujejo, da so operacije zaustavitve plovila še vedno v teku. Incident poudarja stopnjevanje geopolitičnega boja za nadzor nad energetskimi viri in logističnimi potmi v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Predsednik komisije Državljanske zbornice Ruske federacije za demografijo, zaščito družine, otrok in tradicionalnih družinskih vrednot Sergej Ribalčenko je pozval ruske oblasti k preučitvi in uvedbi pozitivnih praks protialkoholnih kampanj iz obdobja Sovjetske zveze. Po njegovih besedah so se tovrstni ukrepi v preteklosti izkazali za izjemno učinkovite, saj so neposredno vplivali na zmanjšanje stopnje umrljivosti in hkrati spodbudili rast rodnosti v državi. Ribalčenko je poudaril, da bi morala Rusija pri oblikovanju sodobne demografske politike aktivneje izrabljati pretekle izkušnje, zlasti tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem je opozoril, da se je treba izogniti morebitnim negativnim stranskim učinkom preteklih kampanj in se osredotočiti zgolj na elemente, ki so prinesli dokazljive izboljšanje javnega zdravja. Predlog prihaja v času, ko se ruska država sooča z resnimi demografskimi izzivi in si prizadeva za ohranitev tradicionalnih družinskih vrednot.

V mestu Sergijev Posad v moskovski regiji je v dopoldanskih urah izbruhnil obsežen požar na tržnici »Ščedruha«. Ognjeni zublji so po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere zajeli trgovske paviljone na ulici 1. Ribnaja in se razširili na površino približno 3000 kvadratnih metrov. Ruske gasilske enote so bile nemudoma napotene na prizorišče, kjer so si prizadevale omejiti širjenje ognja, da bi preprečile uničenje sosednjih objektov. Požar je povzročil precejšnjo gmotno škodo, saj so številni prodajni prostori popolnoma zgoreli. Informacij o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah tiskovna služba ministrstva sprva ni podala, prav tako še ni znan vzrok za nastanek požara. Lokalni prebivalci so poročali o gostem črnem dimu, ki se je dvigal nad mestom, medtem ko so pristojne službe začele preiskavo o okoliščinah incidenta in morebitnem kršenju varnostnih predpisov na območju tržnice.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Po navedbah vojaškega strokovnjaka in upokojenega podpolkovnika samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalija Kiseleva so bili v brezpilotnih letalnikih, ki so v novoletni noči napadli civilne objekte v kraju Horli v regiji Herson, odkriti sestavni deli nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall. Napad je bil usmerjen na lokalno kavarno in hotel, pri čemer ruski viri izpostavljajo vpletenost zahodne tehnologije v napade na območja pod ruskim nadzorom. Kiselev trdi, da analiza razbitin dronov, ki so strmoglavili ali bili sestreljeni nad naseljem, potrjuje uporabo komponent omenjenega nemškega proizvajalca. Navedbe so del širših obtožb Moskve o neposredni vpletenosti držav članic Nata v konflikt preko dobave vojaške opreme in tehnologije ukrajinskim silam. Neodvisnih potrditev o izvoru omenjenih delov ali njihovi specifični vlogi v konstrukciji letalnikov trenutno ni na voljo.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

V Ruski federaciji so s 1. januarjem 2026 stopila v veljavo nova pravila glede upokojitvene starosti, ki so del širšega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih se bodo moški upokojevali pri starosti 64 let, medtem ko se za ženske meja dviguje na 59 let. Poleg dosežene starosti morajo državljani izpolnjevati tudi strožje pogoje glede delovne dobe in zbranih pokojninskih točk, kar bo po poročanju lokalnih medijev omejilo število novih upokojencev v tem koledarskem letu. Posebno pozornost reforma namenja možnosti predčasnega upokojevanja za posameznike z izjemno dolgo delovno dobo. Ti bodo lahko v nekaterih primerih prejemali pokojnino do dve leti pred uradno določeno mejo, vendar morajo za to izpolnjevati visoke standarde akumuliranih koeficientov. Spremembe so del načrta postopnega zviševanja starosti, ki se je v Rusiji začel pred leti in katerega cilj je stabilizacija javnih financ. Nova zakonodaja prinaša večjo kompleksnost pri izračunih, saj niso pomembna le leta starosti, temveč tudi natančna evidenca zavarovalne dobe.

V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

Poslanec ruske dume Vitalij Milonov je v Sankt Peterburgu izvedel serijo nenapovedanih obiskov v več bordelih, kar je označil za novoletni nadzor nad spoštovanjem zakonodaje. Po poročanju ruskih medijev se je Milonov v spremstvu snemalnih ekip in policije osredotočil predvsem na prostore v središču mesta, vključno z javno hišo na ulici Vosstanija, kjer naj bi delale transspolne osebe. Akcija, ki je bila zasnovana kot medijski dogodek, je bila objavljena prek Telegram kanala Shot, kjer so prikazali poslanca med soočanjem z osebjem in strankami v teh prostorih. Politična poteza Milonova, ki je v Rusiji znan po svojem ostrem nasprotovanju pravicam skupnosti LGBTQ+ in zagovarjanju tako imenovanih tradicionalnih vrednot, je namenjena utrjevanju njegovega javnega podoba moralnega avtoritativnega voditelja. Incidenti v javnih hišah so potekali v slogu državljanskih aretacij, pri čemer je poslanec od osebja zahteval dokumente in pojasnila glede njihove dejavnosti. Lokalna policija je bila o dogodkih obveščena, vendar so bili ti primarno vodeni s strani poslanca in njegove ekipe, kar poudarja naravo dogodka kot političnega aktivizma.

Ruske enote zračne obrambe so v noči na noveleto sestrelile pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi, je v četrtek zjutraj sporočil župan ruske prestolnice Sergej Sobjanin. Po uradnih navedbah so bili droni prestreženi, še preden bi dosegli mesto, zato večje gmotne škode ali žrtev niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padca delov dronov trenutno še opravljajo analizo ostankov. Istočasno so iz ukrajinskega okupiranega ozemlja v regiji Herson poročali o silovitem ukrajinskem napadu z droni na novoletno praznovanje, v katerem naj bi po navedbah lokalnih virov umrlo najmanj 24 ljudi. Incidenta v Moskvi in Hersonu ponovno osvetljujeta naraščajočo intenzivnost zračnih spopadov, ki mečejo senco na morebitna mirovna prizadevanja nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev in Moskva podajata različne različice dogodkov, se vojna z droni na obeh straneh frontne črte stopnjuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in državljanom, je konflikt označil za eksistencialni boj z Zahodom ter pohvalil narodno enotnost in pogum ruskih sil. Putin je poudaril, da Rusija verjame v končni uspeh, kljub mednarodnim prizadevanjem za končanje spopadov. Sočasno je Donald Trump v odzivu na ruske napovedi ostro kritiziral Putina in njegove izjave označil za neiskrene. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, v katerem so ruske trditve o iskanju miru označene za »krokodilje solze«, hkrati pa je pozval k stopnjevanju pritiska na Moskvo. Ta retorični zasuk se dogaja v času, ko so mirovna pogajanja o Ukrajini zastala, napetosti med velesilami pa se ob vstopu v novo leto še dodatno zaostrujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.