Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Predsednik komisije Državljanske zbornice Ruske federacije za demografijo, zaščito družine, otrok in tradicionalnih družinskih vrednot Sergej Ribalčenko je pozval ruske oblasti k preučitvi in uvedbi pozitivnih praks protialkoholnih kampanj iz obdobja Sovjetske zveze. Po njegovih besedah so se tovrstni ukrepi v preteklosti izkazali za izjemno učinkovite, saj so neposredno vplivali na zmanjšanje stopnje umrljivosti in hkrati spodbudili rast rodnosti v državi. Ribalčenko je poudaril, da bi morala Rusija pri oblikovanju sodobne demografske politike aktivneje izrabljati pretekle izkušnje, zlasti tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem je opozoril, da se je treba izogniti morebitnim negativnim stranskim učinkom preteklih kampanj in se osredotočiti zgolj na elemente, ki so prinesli dokazljive izboljšanje javnega zdravja. Predlog prihaja v času, ko se ruska država sooča z resnimi demografskimi izzivi in si prizadeva za ohranitev tradicionalnih družinskih vrednot.

V mestu Sergijev Posad v moskovski regiji je v dopoldanskih urah izbruhnil obsežen požar na tržnici »Ščedruha«. Ognjeni zublji so po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere zajeli trgovske paviljone na ulici 1. Ribnaja in se razširili na površino približno 3000 kvadratnih metrov. Ruske gasilske enote so bile nemudoma napotene na prizorišče, kjer so si prizadevale omejiti širjenje ognja, da bi preprečile uničenje sosednjih objektov. Požar je povzročil precejšnjo gmotno škodo, saj so številni prodajni prostori popolnoma zgoreli. Informacij o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah tiskovna služba ministrstva sprva ni podala, prav tako še ni znan vzrok za nastanek požara. Lokalni prebivalci so poročali o gostem črnem dimu, ki se je dvigal nad mestom, medtem ko so pristojne službe začele preiskavo o okoliščinah incidenta in morebitnem kršenju varnostnih predpisov na območju tržnice.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Po navedbah vojaškega strokovnjaka in upokojenega podpolkovnika samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalija Kiseleva so bili v brezpilotnih letalnikih, ki so v novoletni noči napadli civilne objekte v kraju Horli v regiji Herson, odkriti sestavni deli nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall. Napad je bil usmerjen na lokalno kavarno in hotel, pri čemer ruski viri izpostavljajo vpletenost zahodne tehnologije v napade na območja pod ruskim nadzorom. Kiselev trdi, da analiza razbitin dronov, ki so strmoglavili ali bili sestreljeni nad naseljem, potrjuje uporabo komponent omenjenega nemškega proizvajalca. Navedbe so del širših obtožb Moskve o neposredni vpletenosti držav članic Nata v konflikt preko dobave vojaške opreme in tehnologije ukrajinskim silam. Neodvisnih potrditev o izvoru omenjenih delov ali njihovi specifični vlogi v konstrukciji letalnikov trenutno ni na voljo.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

V Ruski federaciji so s 1. januarjem 2026 stopila v veljavo nova pravila glede upokojitvene starosti, ki so del širšega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih se bodo moški upokojevali pri starosti 64 let, medtem ko se za ženske meja dviguje na 59 let. Poleg dosežene starosti morajo državljani izpolnjevati tudi strožje pogoje glede delovne dobe in zbranih pokojninskih točk, kar bo po poročanju lokalnih medijev omejilo število novih upokojencev v tem koledarskem letu. Posebno pozornost reforma namenja možnosti predčasnega upokojevanja za posameznike z izjemno dolgo delovno dobo. Ti bodo lahko v nekaterih primerih prejemali pokojnino do dve leti pred uradno določeno mejo, vendar morajo za to izpolnjevati visoke standarde akumuliranih koeficientov. Spremembe so del načrta postopnega zviševanja starosti, ki se je v Rusiji začel pred leti in katerega cilj je stabilizacija javnih financ. Nova zakonodaja prinaša večjo kompleksnost pri izračunih, saj niso pomembna le leta starosti, temveč tudi natančna evidenca zavarovalne dobe.

V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

Poslanec ruske dume Vitalij Milonov je v Sankt Peterburgu izvedel serijo nenapovedanih obiskov v več bordelih, kar je označil za novoletni nadzor nad spoštovanjem zakonodaje. Po poročanju ruskih medijev se je Milonov v spremstvu snemalnih ekip in policije osredotočil predvsem na prostore v središču mesta, vključno z javno hišo na ulici Vosstanija, kjer naj bi delale transspolne osebe. Akcija, ki je bila zasnovana kot medijski dogodek, je bila objavljena prek Telegram kanala Shot, kjer so prikazali poslanca med soočanjem z osebjem in strankami v teh prostorih. Politična poteza Milonova, ki je v Rusiji znan po svojem ostrem nasprotovanju pravicam skupnosti LGBTQ+ in zagovarjanju tako imenovanih tradicionalnih vrednot, je namenjena utrjevanju njegovega javnega podoba moralnega avtoritativnega voditelja. Incidenti v javnih hišah so potekali v slogu državljanskih aretacij, pri čemer je poslanec od osebja zahteval dokumente in pojasnila glede njihove dejavnosti. Lokalna policija je bila o dogodkih obveščena, vendar so bili ti primarno vodeni s strani poslanca in njegove ekipe, kar poudarja naravo dogodka kot političnega aktivizma.

Ruske enote zračne obrambe so v noči na noveleto sestrelile pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi, je v četrtek zjutraj sporočil župan ruske prestolnice Sergej Sobjanin. Po uradnih navedbah so bili droni prestreženi, še preden bi dosegli mesto, zato večje gmotne škode ali žrtev niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padca delov dronov trenutno še opravljajo analizo ostankov. Istočasno so iz ukrajinskega okupiranega ozemlja v regiji Herson poročali o silovitem ukrajinskem napadu z droni na novoletno praznovanje, v katerem naj bi po navedbah lokalnih virov umrlo najmanj 24 ljudi. Incidenta v Moskvi in Hersonu ponovno osvetljujeta naraščajočo intenzivnost zračnih spopadov, ki mečejo senco na morebitna mirovna prizadevanja nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev in Moskva podajata različne različice dogodkov, se vojna z droni na obeh straneh frontne črte stopnjuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in državljanom, je konflikt označil za eksistencialni boj z Zahodom ter pohvalil narodno enotnost in pogum ruskih sil. Putin je poudaril, da Rusija verjame v končni uspeh, kljub mednarodnim prizadevanjem za končanje spopadov. Sočasno je Donald Trump v odzivu na ruske napovedi ostro kritiziral Putina in njegove izjave označil za neiskrene. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, v katerem so ruske trditve o iskanju miru označene za »krokodilje solze«, hkrati pa je pozval k stopnjevanju pritiska na Moskvo. Ta retorični zasuk se dogaja v času, ko so mirovna pogajanja o Ukrajini zastala, napetosti med velesilami pa se ob vstopu v novo leto še dodatno zaostrujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Ruska zvezna agencija za zračni promet, Rosaviacija, je sporočila, da so bile na letališču v Gelendžiku odpravljene začasne omejitve vzletov in pristankov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bili ukrepi uvedeni v jutranjih urah iz preventivnih razlogov z namenom zagotavljanja varnosti letenja. Letalska dejavnost v regiji je bila ponovno vzpostavljena po krajši prekinitvi. Prekinitve poletov na ruskih letališčih so postale razmeroma pogost pojav, saj oblasti redno uvajajo omejitve zaradi dejavnosti zračne obrambe ali groženj z brezpilotnimi letalniki. V tem primeru niso poročali o neposredni škodi na infrastrukturi, letališče pa je po navedbah uradnih virov pripravljeno na normalno obratovanje. Tovrstni varnostni protokoli so ključni za rusko civilno letalstvo v luči trenutnih varnostnih razmer v bližini konfliktnega območja.

V predmestju ruskega mesta Krasnodar je v noči na 3. januar 2026 odjeknila serija eksplozij, ko so ruske sile protizračne obrambe poskušale nevtralizirati zračne cilje nad mestom. Po poročanju lokalnih virov in informacijskih kanalov so sistemi prestregli večje število brezpilotnih letalnikov, ki so ogrožali območje. Incident se je zgodil v času povečanih napadov na rusko ozemlje, pri čemer so oblasti aktivirale vse razpoložljive zmogljivosti za zaščito civilne infrastrukture. Lokalno prebivalstvo je poročalo o močnih pokih, ki so bili posledica delovanja protiletalskih enot. Čeprav uradni viri o morebitni gmotni škodi ali žrtvah sprva niso podrobno poročali, gre za nadaljevanje kampanje napadov z droni na strateško pomembna mesta v južni Rusiji. Krasnodar, ki leži v neposredni bližini Črnega morja in ukrajinske meje, ostaja redna tarča tovrstnih operacij, katerih namen je ošibiti rusko logistiko in vojaško pripravljenost.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu poslalo uradni protest zaradi praznovanja rojstnega dne Stepana Bandere, ki ga je organizirala skupina ukrajinskih ekstremistov v središču Dunaja 1. januarja. Veleposlaništvo je protest objavilo tudi na svojem Telegram kanalu.

Poljske oblasti so se zapletle v diplomatski spor z Rusko federacijo zaradi poskusa prevzema stavbe nekdanjega ruskega konzulata v Gdansku. Po navedbah poročil se je več poljskih uradnikov v spremstvu varnostnih sil napotilo k objektu z namenom prevzema nepremičnine, vendar so ruski diplomati vstop zavrnili. Čeprav so poljske oblasti trdile, da nepremičnina zdaj pravno pripada Poljski, so uslužbenci konzulata ostali v stavbi in niso predali ključev, kar je povzročilo napeto ozračje na prizorišču. Dogodek sledi odločitvi poljskih oblasti o zaprtju ruskega diplomatskega predstavništva, ki je uradno prenehalo delovati konec decembra 2024. Kitajski medij Sohu poroča o ostrem odporu ruske strani, ki se ni uklonila pritisku lokalnih oblasti. Kljub visoki napetosti in prisotnosti varnostnih organov do neposrednega fizičnega spopada ni prišlo, vendar incident dodatno zaostruje že tako skrhane diplomatske odnose med Varšavo in Moskvo. Poljska stran vztraja pri uveljavitvi lastninske pravice nad objektom, medtem ko Rusija ravnanje Poljske označuje za nezakonit poskus zasega premoženja.

Ukrajinske oblasti so zaradi vztrajnega prodiranja ruskih sil izdale ukaz za prisilno evakuacijo tisočev otrok in njihovih staršev s frontnih območij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so uradniki odločitev sprejeli zaradi povečane ogroženosti civilnega prebivalstva ob stopnjevanju spopadov na jugovzhodu države. Evakuacija se osredotoča predvsem na ranljive skupine v naseljih, ki so pod neposrednim udarom ruskega topništva in letalstva. Razmere na terenu se hitro poslabšujejo, saj ruska vojska nadaljuje ofenzivne operacije, kar ukrajinsko stran sili v drastične ukrepe za zaščito civilistov. Ta premik prebivalstva sledi obdobju intenzivnih napadov na kritično infrastrukturo, ki so se stopnjevali že ob začetku leta. Operacija evakuacije poteka pod nadzorom ministrstva za obnovo in lokalnih vojaških uprav, ki si prizadevajo zagotoviti varno pot in nastanitev za umaknjene družine v notranjosti države.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je uradno protestiralo pri avstrijskem zunanjem ministrstvu zaradi proslave ob rojstnem dnevu Stepana Bandere, ki so jo ukrajinski radikalci organizirali 1. januarja v središču Dunaja. Ruskim diplomatom se zdi proslava nacističnega pomagača in vojnega zločinca Bandere odvratna.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.