Rusija trdi, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno vas Horli v regiji Herson ubitih 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih, medtem ko so praznovali novo leto. Ruske zračne sile naj bi v zadnjih 24 urah sestrelile 250 ukrajinskih dronov, od tega 12 nad moskovsko regijo.

Predstavniki ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovili, da Ukrajina ni odgovorna za napad z brezpilotnimi letali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna služba je tako zavrnila navedbe Moskve, ki je Kijevu očitala izvedbo obsežnega napada z več kot 90 droni dolgega dosega. Čeprav je Rusija v podporo svojim trditvam objavila videoposnetke sestreljenih letalnikov, neodvisni viri in ameriška stran teh dokazov niso potrdili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe že pred tem označil za laž. Ameriške ugotovitve krepijo stališče Kijeva, ki je v uradnem odzivu zavrnil ruske videoposnetke kot ponaredke. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija z domnevnimi napadi opravičevala stopnjevanje vojaških operacij na severovzhodu Ukrajine. Agencija Reuters je ob tem opozorila, da informacij iz obveščevalnih krogov še ni mogla neodvisno preveriti.

Ruske sile so v novoletni noči izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko ozemlje, pri čemer je bila najbolj prizadeta Volinska oblast, ki neposredno meji na Poljsko. Po navedbah lokalnih oblasti je v napadih na mesto Luck in okolico umrla ena oseba, devet ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so povzročili številne požare na civilni in gospodarski infrastrukturi, ki so jih gasilci gasili vso noč. Operacija, ki se je odvila v zadnjih štiriindvajsetih urah, predstavlja stopnjevanje napadov na zahodni del Ukrajine, kar povečuje napetosti v neposredni bližini meja zveze Nato. Ukrajinska zračna obramba se je spopadala z več valovi dronov, vendar so nekateri zadeli cilje in povzročili znatno gmotno škodo. Gre za enega najmočnejših napadov na to regijo v zadnjem obdobju, ki je bil načrtno izveden v času praznovanja novega leta.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni v regiji Herson, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ukrajinski predsednik Zelenski pa je Rusijo obtožil, da je ponovno ciljala na energetske objekte v Ukrajini in izvedla več kot 200 napadov z droni.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Rusija in Ukrajina sta ponoči nadaljevali intenzivne medsebojne zračne napade z uporabo brezpilotnih letalnikov. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so bile primarna tarča ukrajinskih sil ruske energetske infrastrukture, pri čemer so zadeli naftni rezervoar na območju jugozahodno od Moskve. Ukrajinski napadi so del širše strategije onemogočanja ruske logistike in oskrbe z energenti, ki podpirajo vojaške operacije. Ruska stran je na ukrajinske aktivnosti odgovorila z izjemno obsežnim napadom. Po uradnih navedbah ukrajinskih zračnih sil je Rusija proti ciljem v Ukrajini ponoči izstrelila kar 205 dronov. Obe strani sta poročali o delovanju protiletalske obrambe, vendar so določeni cilji na obeh straneh meje utrpeli materialno škodo. Intenzivnost napadov kaže na nadaljnje stopnjevanje zračne vojne, kjer droni postajajo glavno orodje za napade na strateško infrastrukturo globoko v zaledju sovražnika.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da trdno verjame v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Ruska vojska je prav tako prejela ukaze za vzpostavitev novih »tamponskih območij« globoko znotraj ukrajinskega ozemlja v regijah Sumi in Harkov. Hkrati so Ukrajina, Združene države Amerike in Evropska unija odločno zavrnile ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo zasebno rezidenco v Novgorodski regiji. Kremelj je incident označil za teroristični poskus atentata in napovedal zaostritev svojih pogajalskih stališč, vendar zahodni obveščevalci in ukrajinski uradniki menijo, da gre za zrežirano provokacijo z namenom spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl stališče, da prav rusko vztrajanje pri vojni predstavlja glavno oviro do miru, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a zahteva trdna varnostna jamstva.

Ruska državna korporacija Rosatom je sporočila, da so prvi energetski blok nove jedrske elektrarne Kursk II uspešno priključili na enotni energetski sistem Ruske federacije. Priključitev se je zgodila 31. decembra 2025, ko je blok dosegel moč 240 megavatov, uradno obratovanje pa se je začelo s 1. januarjem 2026. Gre za pomemben tehnološki mejnik, saj novi blok uporablja napredni reaktor tipa VVER-TOI. V fazi energetskega zagona bodo moč reaktorja postopoma povečevali do ravni med 35 in 40 odstotki nazivne moči, preden bo dosegel polno operativno zmogljivost. Projekt Kursk II je ključen za nadomestitev starih zmogljivosti obstoječe jedrske elektrarne Kursk, ki so jo postopoma začeli zapirati. Nova elektrarna naj bi zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo za osrednji del Rusije in krepila energetsko varnost države v prihodnjih desetletjih.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z napadom z dronom na hotel in kavarno v vasi Khorly v Hersonski regiji, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka, in ranila več kot 50 oseb. Do napada je prišlo med novoletnim praznovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer je signaliziral morebiten propad dosedanjih prizadevanj za hitro sklenitev mirovnega sporazuma v Ukrajini. Trump je delil kritičen uvodnik časnika New York Post, ki Putina obtožuje laganja o nedavnih ukrajinskih napadih z droni in ga poziva k ostrejšemu ukrepanju. Po navedbah analitikov se je Trumpov načrt, za katerega je trdil, da je že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj je Moskva začela zahtevati revizijo vseh predhodnih dogovorov. Zaradi Putinovega vztrajanja pri maksimalističnih zahtevah in domnevnega zavajanja Trump zdaj razmišlja o alternativnih strategijah, znanih kot 'načrt B'. Ti vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte, kar bi neposredno spodkopalo rusko vojno gospodarstvo, ter iskanje neposrednega dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Kljub prejšnjim pohvalam na račun ruskega voditelja se zdi, da Trumpova administracija pod pritiskom kongresa in republikanskih volivcev prehaja v fazo večje konfrontacije, saj Moskva ne kaže pripravljenosti na kompromis.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

V prvih urah leta 2026 se je v moskovskih porodnišnicah in perinatalnih centrih rodilo 44 otrok, med katerimi je bilo 18 dečkov in 26 deklic. Prva deklica se je rodila točno ob polnoči v porodnišnici Kommunarka, tehtala pa je 2,38 kilograma. Po navedbah namestnice župana Moskve Anastasije Rakove je najtežji novorojenček tehtal 4,24 kilograma, najmanjši pa le 1,48 kilograma. Zdravstveno osebje v prestolnici, vključno z ginekologi, neonatologi in medicinskimi sestrami, skrbno spremlja stanje vseh novorojenčkov, ki so trenutno v oskrbi skupaj s svojimi materami. O podobnih dogodkih so poročali tudi iz Minska, kjer sta se v novoletni noči rodili dve deklici. Lokalne oblasti v obeh prestolnicah so poudarile pomen ustrezne medicinske pomoči in stalnega nadzora v prazničnem času.

V nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je po poročanju lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 24 oseb. Napad naj bi ciljal na lokalno kavarno in hotel, kjer se je v času dogodka nahajalo večje število ljudi. Guverner regije Vladimir Saldo je v izjavi za medije potrdil, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z delom na terenu. Ukrajinske sile naj bi po navedbah ruskih oblasti uporabile brezpilotna letala za natančen udar na civilno infrastrukturo. Dogodek se je odvil v času povečanih napetosti na južni fronti, kjer obe strani redno poročata o napadih na logistične in bivalne objekte. Ukrajinska stran se o konkretnem dogodku še ni uradno izrekla, kar je pogosta praksa pri operacijah na okupiranih ozemljih.

V Ruski federaciji so 1. januarja 2026 začeli veljati novi zakonski predpisi, ki znatno krepijo socialno varnost in zaščito družin z več otroki. Predsednica Sveta federacije Valentina Matvijenko je potrdila, da so spremembe zakonodaje zdaj v polni veljavi, njihov namen pa je izboljšanje demografske politike in nudenje dodatne podpore staršem s tremi ali več otroki. Novi ukrepi vključujejo širši nabor socialnih ugodnosti in neposredne finančne pomoči, kar naj bi olajšalo vsakdanje življenje številčnim družinam po vsej državi. Matvijenkova je poudarila, da so ti zakoni ključen del državne strategije za zaščito družinskih vrednot in spodbujanje rodnosti. Zakonodajne spremembe so bile sprejete z namenom dolgoročne stabilizacije socialnega položaja najranljivejših skupin prebivalstva v državi.

Rusko ministrstvo za obrambo je 1. januarja 2024 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod odbile dva ukrajinska poskusa preboja proti strateško pomembnemu mestu Kupjansk v regiji Harkov. Po poročanju ruskih oblasti so ukrajinske sile, natančneje formacije 92. jurišne brigade, skušale prodreti v smeri naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, vendar so ruske sile napada uspešno zaustavile. Ruska stran navaja, da je bilo v spopadih na tem območju ubitih do 15 ukrajinskih vojakov, uničeni pa sta bili tudi dve lahki vozili. Gre za nadaljevanje intenzivnih bojev na kupjanski smeri, kjer so ruske sile že v dneh pred tem poročale o podobnih poskusih preboja. Dogajanje potrjuje strateško težnjo Rusije po utrditvi položajev na severovzhodnem delu fronte, kar sovpada z ukazi Kremlja o razširitvi bojne cone v regijah Harkov in Sumi. Napadi pri Kupjansku so se zgodili v času povečanih napetosti in informacijske vojne, ko obe strani podajata nasprotujoče si informacije o razmerah na terenu. Čeprav ukrajinska stran uradno še ni potrdila specifičnih izgub v teh zadnjih spopadih, ruski viri poudarjajo svojo obrambno stabilnost na tem odseku fronte.

Romunsko obrambno ministrstvo je v četrtek, 1. januarja 2026, odredilo vzlet dveh lovskih letal F-16 iz letalske baze Fetești, potem ko so ruske sile z droni ponovno napadle ukrajinsko pristaniško infrastrukturo na Donavi v neposredni bližini romunske meje. Gre za nadaljevanje niza incidentov, ki povzročajo napetosti na vzhodni meji zveze Nato, saj so ruski napadi na ukrajinska pristanišča postali stalnica v strategiji oviranja izvoza žita. Zaradi nevarnosti padajočih delov dronov so oblasti v severnem delu okrožja Tulcea izdale opozorilo RO-Alert, ki prebivalce poziva k previdnosti. Kljub povečani vojaški prisotnosti in nadzoru zračnega prostora romunske oblasti poročajo, da do nepooblaščenih vdorov v nacionalni zračni prostor tokrat ni prišlo. Lovca sta območje nadzorovala do konca nevarnosti, ko sta se vrnila v oporišče. Incident potrjuje krhko varnostno situacijo na meji med Ukrajino in Romunijo, kjer se prebivalci obmejnih krajev redno srečujejo z alarmi in hrupom eksplozij iz sosednje države, kar dodatno stopnjuje vojaško pripravljenost romunske vojske in zavezniških sil.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru naznanil pomemben napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo. Po njegovih navedbah je dokument pripravljen že 90-odstotno, vendar je ob tem poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Zelenski je izpostavil, da ostajajo ključni pogoji Ukrajine nespremenjeni, zlasti glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev, ki bi preprečila prihodnje agresije. Predsednik je večji del govora posvetil odporu proti ruski invaziji in se zavezal, da bo nadaljeval diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Kljub optimizmu glede osnutka sporazuma pa ostaja odprtih zadnjih deset odstotkov vprašanj, ki so verjetno najbolj sporna, vključno z usodo okupiranih ozemelj in zahtevami Moskve po ukrajinski nevtralnosti. Zelenski je s tem nagovorom poskušal opolnomočiti domačo javnost in hkrati poslati sporočilo mednarodnim partnerjem o pripravljenosti Kijeva na konstruktivna, a načelna pogajanja.

Ukrajinske oborožene sile so v novoletni noči izvedle napad na rusko obmejno regijo Kursk, pri čemer so uporabile artilerijsko ali raketno obstreljevanje. Po poročanju lokalnih oblasti je bil tarča napada zaselek Fonov v okrožju Rilsk, kar je povzročilo gmotno škodo na stanovanjskih objektih. Ruski guverner Aleksander Hinštejn je potrdil, da je bilo v napadu poškodovanih pet hiš, predvsem so bila razbita okna, vendar žrtev med civilnim prebivalstvom ni bilo. Stanovalci poškodovanih domov so noč preživeli pri sorodnikih v varnejših območjih. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti vzdolž celotne frontne linije, ko so se vojaške operacije nadaljevale kljub praznovanju novega leta. Gre za del širše ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje v obmejnih regijah, s čimer Kijev poskuša oslabiti rusko logistiko in vojaško moralo. Incident v regiji Kursk poudarja ranljivost ruskih obmejnih naselij na ukrajinske napade z dolgim dosegom.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in deljenja uredniških komentarjev izrazil ostro kritiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na novo obdobje napetosti med državama. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki je bil izjemno kritičen do ravnanj Kremlja in ruskega voditelja. S tem dejanjem se je predsednik ZDA distanciral od prejšnjih bolj spravljivih tonov in neposredno podprl analizo, ki Putinu pripisuje negativno vlogo v mednarodni politiki. Obenem so ameriške obveščevalne službe po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovile, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom na Putinovo rezidenco Valdaj, kar izpodbija trditve Moskve o ukrajinski agresiji na ruski državni vrh. Trumpovo dejanje deljenja kritičnega prispevka, v katerem so Putinove poteze označene za nezadostne, kaže na njegovo nezadovoljstvo s trenutnim potekom diplomatskih pogovorov glede vojne v Ukrajini in pritiske, ki jih izvaja na Kremelj.