V Grčiji so se pojavile novice o morebitnem popravilu križarke Iris Crown v grški ladjedelnici, čemur sindikat nasprotuje. Prav tako je Micosakis odpotoval v Izrael na srečanje z Netanjahujem. Georgiadis je komentiral proteste kmetov, medtem ko Grki danes praznujejo spomin na Anastazijo Farmakolitrijo in svetega Zoila.

V Salvadorju so desetine članov tolp obsodili na zaporne kazni do tisoč let. Predsednik Nayib Bukele se od marca 2022 s tolpami spopada z izrednimi ukrepi, ki omogočajo aretacijo brez sodnega naloga. Aretiranih je bilo več kot 90.000 ljudi, približno 8.000 pa so jih izpustili kot nedolžne.

V Cuneu v Italiji poteka preiskava o domnevnih zlorabah v socialnem zadrugi "Per Mano", ki skrbi za invalide. Aretirali so direktorico in koordinatorko, 21 oseb pa je osumljenih zlorabe, nasilja in nezakonitega pridržanja. Preiskava vključuje tudi domnevno goljufijo v višini 1,4 milijona evrov. Zaplenili so strukturi "Con Noi" in "Stella Alpina".

Varnostni svet ZN je na zahtevo več držav razpravljal o razmerah v Ukrajini, pri čemer je bila izpostavljena humanitarna kriza in uničevanje infrastrukture. Grčija je poudarila, da mora imeti Ukrajina pri reševanju konflikta zadnjo besedo. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil samovoljne aretacije 59 pripadnikov osebja ZN v Jemnu s strani Hutijev. V Salvadorju se bo začelo sojenje 13 upokojenim vojakom zaradi pokola skoraj tisoč civilistov leta 1981.

Več novinarjev se je v Združenih državah Amerike soočilo z aretacijami in deportacijami med poročanjem o protestih. Lucas Griffith iz Ohia je bil spoznan za krivega zaradi neupoštevanja ukazov o razpršitvi med poročanjem o protestu proti ukrepom ICE, medtem ko je bil Mario Guevara, salvadorski novinar, aretiran v Atlanti in kasneje deportiran. V Portlandu je bil konservativni novinar Nick Sortor pridržan med dokumentiranjem aktivnosti Antife, kar je sprožilo preiskavo Bele hiše. V New Yorku je bila Alexa Wilkinson aretirana zaradi fotografiranja vandalizma, pri čemer se je pojavilo vprašanje o njenem statusu novinarja. V New Yorku so newyorški policisti in ICE napadli novinarje med poročanjem o protigenocidnih protestih.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

V Londonu je moški, ki je napadel protestnika zaradi sežiganja Korana pred turškim konzulatom, dobil pogojno kazen. Na Nizozemskem so izbruhnili nasilni izgredi na protimigrantskem shodu v Haagu. V Peruju je prišlo do nasilnega odziva policije na proteste proti vladi v Limi, pri čemer je bilo poškodovanih najmanj 30 ljudi, šest pa aretiranih. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je pozval perujske oblasti, naj preiščejo napade na 16 novinarjev, ki so poročali o protestih. V Aziji je zastava iz mange One Piece postala simbol protestnega gibanja generacije Z.

Sodnica okrožja Milwaukee Hannah Dugan je bila spoznana za krivo oviranja zveznih agentov v primeru nezakonitega priseljenca iz Mehike, Eduarda Floresa-Ruiza. Medtem so se pojavile kritike na račun "svetiščnih" politik, potem ko je nezakoniti priseljenec iz Salvadorja, Marvin Fernando Morales-Ortez, domnevno ubil ameriškega državljana v Fairfaxu v Virginiji, dan po izpustitvi iz pripora kljub zahtevi za pridržanje s strani imigracijskih uradnikov. Primer Morales-Orteza, ki je bil obtožen umora druge stopnje, je sprožil obtožbe o "krvavih rokah" proti demokratskim politikom, ki podpirajo te politike. Televizijske mreže so izkazale malo zanimanja za poročanje o umoru, ki se je zgodil v predmestju Washingtona D.C.

Cena zlata je prvič presegla 4.500 dolarjev na unčo zaradi geopolitičnih tveganj. Iran in ZDA sta ponovno potrdila zavezanost diplomaciji glede iranskega jedrskega programa, vendar razlike ostajajo. Predsednik Macron pa je telovadil s francoskimi vojaki v Združenih arabskih emiratih.

Nekdanji direktor Cie John Brennan se boji, da bi sodnik, ki pogosto odloča v prid Donalda Trumpa, lahko obravnaval primer, ki zadeva njega in druge. Zdaj zahteva posredovanje sodišča. Hkrati je zvezni sodnik v Washingtonu odredil Trumpovi administraciji, da mora 137 Venezuelcem, ki so bili nepravilno izgnani iz Združenih držav in poslani v Salvador, omogočiti zaslišanja.

Zvezni sodnik je odločil, da mora Trumpova administracija venezuelskim migrantom, ki so bili prepeljani v razvpiti zapor v Salvadorju, zagotoviti pravni postopek, bodisi z zagotovitvijo sodnih obravnav bodisi z vrnitvijo v ZDA. Sodnik James Boasberg je vladi ukazal, da v dveh tednih pripravi načrt za moške, ki so bili v zameno za zapornike vrnjeni v Venezuelo.

Zvezni sodnik v Washingtonu je odredil, da se dve letali, ki sta prevažali venezuelske migrante iz ZDA, obrneta, vendar sta namesto tega pristali v Salvadorju. Sodnik James Boasberg je sprožil preiskavo, da bi ugotovil, ali je Trumpova administracija namerno ignorirala njegovo odredbo. Primer predstavlja izredni spopad med sodno in izvršno vejo oblasti ZDA.

Ministrstvo za pravosodje ZDA trdi, da je guvernerka Južne Dakote Kristi Noem ukazala polete migrantov v Salvador, kljub veljavnim sodnim odredbam. V dokumentih je navedeno, da je Noemova prejela pravni nasvet od uradnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost pred sprejetjem te odločitve.

Zvezni tožilci so opustili obtožbe proti ženski, Marimar Martinez, ki jo je prejšnji mesec ustrelil agent mejne patrulje med zveznim obračunavanjem z imigranti na območju Chicaga. Obtožena je bila oviranja zveznega uradnika.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Ultradesničarski kandidat za predsednika Čila, Johannes Kaiser, je zagovarjal uporabo smrtonosne sile proti kriminalcem in napovedal, da bo v El Salvador poslal nezakonite priseljence s kriminalno preteklostjo.