APDEJT.si

Na ponovljenem sojenju Marjanu in Mihaelu Grmu, Marku Belclu in Marjanu Brajdiču, ki jim očitajo povzročitev hude telesne poškodbe, zaradi katere je umrl Stanislav Knafel, so zaslišali policiste, kriminaliste in reševalce, ki so pričali že na prvem sojenju. Preiskava vključuje tudi izpise telefonskega prometa in sledi na kljuki.

Slovenska vlada se je znašla pod kritikami zaradi sprejetja t.i. "Šutarovega zakona", ki policiji omogoča preiskave romskih naselij brez sodnega naloga. Zakon, sprejet po incidentu v Novem mestu, kjer je v spopadu z Romom umrl Aleš Šutar, naj bi romska naselja spremenil v "varnostne cone". Kritiki opozarjajo, da zakon diskriminira celotno romsko manjšino, medtem ko vlada zatrjuje, da je usmerjen proti kriminalu in ne proti etnični skupini.

Državni zbor je po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, imenovan tudi Šutarjev zakon. Zakon prinaša spremembe na področjih kazenske, sodne in socialne zakonodaje, vključno z možnostjo vstopa v stanovanje brez odredbe, daljšim priporom in zaostrenimi kaznimi.

Ustavno sodišče je odločilo, da predsednik parlamenta nima pristojnosti, da ocenjuje zakonske zahteve za izvedbo nacionalnega referenduma in zavrne predlog, ki ga je podal zakonito pooblaščen subjekt. Po 84. členu ustave to pristojnost pripada izključno parlamentu. Predsednik republike je sprožil postopek.

Kriminalisti so ugotovili, da so osumljenci gradivo spolnih zlorab otrok razširjali preko omrežja »peer to peer«. V Sloveniji poteka ena največjih preiskav s področja spolnih zlorab otrok v zadnjih letih.

Na kranjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Irancu Mohamedu Esmailu Ovjfardu, obtoženemu umora njegove nekdanje žene na parkirišču letališča Brnik. Obdolženi, ki je že več kot leto dni v priporu, na obravnavi ni želel sodelovati prek videopovezave. Na sodišče tudi nista prišli vabljeni priči, zato je bil narok posvečen branju medicinske dokumentacije.

V opoziciji so se odzvali na predlog Šutarjevega zakona, ki ga je sprejela vlada. Janez Janša, predsednik SDS, je zakon označil za "dvojni fašizem", če bi mu bil predlagan. Jernej Vrtovec, predsednik NSi, pa je na omrežju X izrazil zanimanje, kako bodo načrti iz Golobovega kazenskega zakonika implementirani.

Vrhovno sodišče je odložilo izvršitev pravnomočne zaporne kazni, ki je bila izrečena nekdanjemu županu Gornjih Petrovcev, Francu Šlihthuberju. Sodišče je ugodilo predlogu obsojenca za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe v postopku zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodni svet je razrešil Marjana Pogačnika s položaja predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi kršitev pri dodeljevanju zadev. Svet je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za njegovo razrešitev, kar je po njihovi oceni potrebno za učinkovito vodenje največjega sodišča v državi.

Ustavno sodišče je ponovno poudarilo, da ni razveljavilo zakonske določbe o uporabi alkotesta, temveč je zgolj ugotovilo njeno protiustavnost. Policija mora torej do odprave protiustavnosti še naprej uporabljati alkoteste za preverjanje alkoholiziranosti voznikov.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Premier Robert Golob je po potrditvi Šutarjevega zakona v državnem zboru poudaril, da je to pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji. Dejal je, da je dolžnost države zaščititi žrtve in ne nasilnežev, ter dodal, da je varnost točka, kjer se strinjajo vsi, ne glede na politično usmeritev.

Odhajajoči notranji minister Boštjan Poklukar je izrazil prepričanje, da bodo nova pooblastila policije, predlagana v Šutarjevem zakonu, ključna za odkrivanje nezakonitega orožja in hitro posredovanje. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je opozorila, da bi sodišča v določenih primerih lahko priznala nezakonito pridobljene dokaze.

Delodajalci so se odločili za bojkot petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o božičnici. Sindikati so nasprotovali preklicu seje, kar pomeni, da ESS ne bo sklepčen. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti znotraj sveta, dokler ne dobijo odgovorov glede zakona o božičnici.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila prejšnji teden obveščena o nepooblaščenem dostopu do svojega informacijskega sistema. V vdoru so bili razkriti osebni podatki 873.201 fizične osebe, vključno z imeni, priimki, naslovi, EMŠO številkami in davčnimi številkami.

Podporniki pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so uradno prijavili Katoliško cerkev, ker ocenjujejo, da se njeni predstavniki aktivno vključujejo v referendumsko kampanjo, čeprav se Cerkev ni prijavila kot organizator kampanje.

Po odločitvi ustavnega sodišča, da samo alkotest ni dovolj za dokazovanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola, se pojavljajo skrbi glede prehodnega obdobja in iskanja novih rešitev. Direktor Zavoda VOZIM, David Razboršek, opozarja, da to postavlja policijo pred novo preizkušnjo in zahteva previdnost pri preventivnih ukrepih.

V obsežni evropski akciji proti izkoriščanju delavcev, ki jo je podpiral Europol in v kateri je sodelovala tudi Slovenija, so aretirali 54 ljudi in identificirali 404 potencialne žrtve trgovine z ljudmi. Pri akciji so sodelovali organi pregona, mejna policija, davčni organi in inšpektorji za delo iz 32 držav.

Članki obravnavajo problematiko izselitve najemnikov v Sloveniji, ki ne plačujejo najemnine ali uničujejo stanovanje. Opisujejo pravni postopek, ki ga mora lastnik nepremičnine izvesti, od opomina do izvršbe, ter zakonske določbe, ki urejajo to področje. Poudarek je na situacijah, ko najemnik, še posebej z otrokom, noče zapustiti stanovanja, kar lastnikom povzroča obup.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Sodišče je s pravnomočno sodbo prepovedalo kratkoročno oddajanje dveh stanovanj v večstanovanjski stavbi na Bledu, kar je prva tovrstna odločitev v državi. Sosedje so se pritožili zaradi hrupa turistov. Novi zakon o gostinstvu, ki bo kmalu stopil v veljavo, uvaja dodatne omejitve za kratkoročno oddajanje. Sodba izpostavlja problematiko spreminjanja stanovanj v turistične namestitve, ki je ušla izpod nadzora.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Pripadnik Štajerske varde je pred vladnim poslopjem v Ljubljani želel predsedniku vlade Robertu Golobu osebno izročiti nezakonito orožje. Policija je posredovala. Ivan Bolfek, pripadnik varde, je svoje dejanje objavil na družbenih omrežjih.

Državni zbor je z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel Šutarjev zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti po približno triurni razpravi. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicije.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo uporabno dovoljenje za novi moški zapor v Dobrunjah, s čimer so odpravljene ovire za njegovo odprtje. V zapor bodo preselili zapornike in pripornike iz zapora na Povšetovi v Ljubljani. Objekt bo nudil prostor za 388 oseb, sledi pa primopredaja.

Štirje policisti se na ljubljanskem okrajnem sodišču niso izrekli za krive zaradi nevestnega dela med protesti 5. oktobra 2021. Obtoženi naj bi med varovanjem protestov proti prejšnji vladi in ukrepom proti covidu-19 neupravičeno uporabili solzivec. Glavna obravnava je predvidena za 23. januar.

Predlog zakona, znan kot Šutarjev zakon, je sprožil val kritik med pravnimi strokovnjaki. Opozarjajo, da odpira resna vprašanja glede spoštovanja vladavine prava, sorazmernosti in delitve oblasti. Pravniki menijo, da nekateri ukrepi presegajo ustavne meje, in zakon ocenjujejo kot potencialno najbolj problematičnega po letu 1991. Oglasil se je tudi varuh človekovih pravic.

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, ki je v postopku razrešitve zaradi očitkov o nepravilnostih pri dodeljevanju zadev, zatrjuje, da so bila vsa njegova ravnanja skladna z ustavo, zakonom in sodnim redom. Pogačnik poudarja, da je ravnal tudi v skladu z ustaljeno prakso sodišč.

Igor Juršič je odstopil s položaja direktorja PU Novo mesto po ugotovitvah strokovnega nadzora, ki je razkril pomanjkljivo sledenje internim pravilom, postopkom in usmeritvam. Nadzor je bil uveden po smrti Aleša Šutarja. Ugotovljeno je bilo tudi, da več varnostnikov v klubu LokalPatriot ni imelo ustreznih licenc.

Anže Lebinger v komentarju obravnava odziv na tragične dogodke v Novem mestu in kritično ocenjuje Šutarjev zakon. Po njegovem mnenju Golobova vlada s tem zakonom načrtno uvaja ustavno sporne ukrepe, ki so v predvolilnem času videti privlačni. Lebinger poudarja, da je pravna država pred volitvami obljubljala drugačno sliko.

Po napadu v Novem Mestu, kjer je umrl 48-letni Aleš Šutar, je slovenska vlada odobrila tako imenovani Šutarjev zakon. Ta zakon daje policiji večja pooblastila, omogoča poseganje v socialne pravice in uvaja strožje kazni. Slovenija bo tudi poslala vojsko na meje in povečala pooblastila policije.

Na javni poziv za tri prosta mesta ustavnih sodnikov je predsednica republike prejela trinajst prijav. Kandidati bodo nadomestili iztekajoče mandate sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Sindikat policistov Slovenije je razkril, da je Golobova vlada iz smernic Policije izbrisala vse ukrepe, povezane s kriminalom dela romske populacije. Sindikat opozarja, da je le vprašanje časa, kdaj se bo zgodila nova tragedija. Ob tem so izpostavili primer umora Aleša Šutarja, kjer sta bila na kraju dva policista, ki sta po oceni nadzornikov ravnala nestrokovno, čeprav je sindikat prepričan o njuni strokovnosti in zakonitosti.

Po tem, ko delodajalci zaradi nestrinjanja z vladnim predlogom zakona o božičnici niso sodelovali na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je vlada sporočila, da postopka sprejemanja zakona ne bo ustavila. Posledično delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti znotraj ESS, vendar iz sveta zaenkrat še niso izstopili.

Preiskovalna komisija Državnega zbora o financiranju političnih strank, pod vodstvom Tamare Vonta, je policiji predala prijavo zoper stranko NSi. Razlog je sum obvodnega financiranja preko pogodb s podjetjem T-2. Vonta opozarja, da NSi noče predati zahtevane dokumentacije.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je začasno ustavila postopke zoper premierja Roberta Goloba v zadevah Bobnar in Karigador, ker je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek vložil več tožb na upravno sodišče zoper odločitve KPK.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je med rednim nadzorom ugotovila, da dve tretjini organov v sestavi ministrstev ni ažurnih pri sporočanju zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Nadzor je bil izveden nad predstojniki teh organov.

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu so prejeli grožnjo o nevarnem predmetu v stavbi. Policija je zavarovala območje in izvaja nujne ukrepe, zaposleni pa so stavbo zapustili.

Kandidacijska komisija je predsednici republike Nataši Pirc Musar posredovala poročilo o primernosti vseh kandidatov za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in njegovega namestnika. Poročilo vsebuje ocene primernosti kandidatov, ne pa tudi ocene, katere je komisija ocenila kot najboljše.

Profesorji kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti so izrazili resne pomisleke glede predlaganega Šutarjevega zakona. Ocenjujejo, da je večina predlaganih sprememb v kazenskopravni zakonodaji nepremišljenih, nekatere pa so celo ustavno sporne. Državnemu zboru predlagajo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejme.

Koalicijske stranke v Sloveniji so pripravile paket šestih zakonov, ki uvaja pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. S tem želijo vzpostaviti minimalni higienski standard in povečati zaupanje v državne institucije.

Nekdanji poveljnik celjske civilne zaščite, Teodor Goznikar, je priznal, da je oktobra 2021 in januarja 2022 nekaterim slovenskim politikom pošiljal pisma z grozilno vsebino in naboji. S tožilstvom se je pogodil in bo namesto denarne kazni opravljal 360 ur družbenokoristnega dela.

Delodajalci se niso odločili za veto na zakon o obvezni božičnici prek državnega sveta, vendar bodo nekatere člene zakona izpodbijali na ustavnem sodišču. Predlagali bodo tudi začasno zadržanje zakona, pri čemer se bodo sklicevali na načelo svobodne gospodarske pobude.

Delodajalske organizacije ne bodo izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po sprejetju zakona o izplačilu zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove. Vendar pa načrtujejo ustavno presojo zakona o božičnici in razmišljajo o vložitvi veta prek državnega sveta. Socialni dialog bo okrnjen.

Inšpektorji so med nadzorom sezonskega dela na Dolenjskem ugotovili sum izkoriščanja delavcev iz Nepala in o tem obvestili policijo. Na podlagi ugotovitev bodo naznanili sum storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Leonardu in Arsenu Novaku, obtoženima napada na ribniškega župana Sama Pogorelca in policistko junija letos. Zagovornika obtoženih sta po zaslišanju sodnega izvedenca predlagala, da mnenje o poškodbah poda še en izvedenec.

NSi in Demokrati bodo pri odločanju o podpori Šutarjevemu zakonu sledili mnenju županov jugovzhodne Slovenije. Varuh človekovih pravic poudarja, da morajo biti ukrepi, ki posegajo v človekove pravice, natančno opredeljeni, utemeljeni in sorazmerni. Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja podpirajo Šutarjev zakon, vendar opozarjajo, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas. Predstavniki Romov pa načeloma ne nasprotujejo predlogu zakona, a svarijo pred možno neustavnostjo nekaterih ukrepov in prestrogimi ukrepi glede socialnih pomoči.

Več nevladnih organizacij je na novinarski konferenci opozorilo na sporne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona in pozvalo poslance k njegovi zavrnitvi. Organizacije so vladi predale tudi peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.

Ustavno sodišče je sprejelo in izvedlo načrt za reševanje nerešenih zadev, s čimer je skrajšalo trajanje postopkov in izboljšalo učinkovitost ustavne pritožbe kot pravnega sredstva. Evropska komisija je prepoznala znatno manjše število nerešenih zadev in krajše trajanje postopkov. Do septembra 2025 je bilo pred Ustavnim sodiščem 2.135 zaostalih zadev, od tega 1.797 ustavnih pritožb, pri čemer je bil samo en primer starejši od treh let. Za primerjavo, junija 2024 je bilo 769 zadev starejših od treh let.

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je predlagala, da se Damjana Oroža imenuje za novega predsednika vrhovnega sodišča za šestletno mandatno obdobje. Deset članov komisije je predlog podprlo brez razprave, nihče ni bil proti.