Ameriški zvezni tožilci so sprožili novo kazensko preiskavo proti državni tožilki New Yorka Letitii James, ki se osredotoča na sumljive finančne transakcije med njo in njeno frizerko. Po navedbah neimenovanih virov so preiskovalci pod drobnogled vzeli prenose sredstev, ki bi lahko kazali na nepravilnosti pri upravljanju s financami. Preiskava sledi predhodnim postopkom pred veliko poroto, kar stopnjuje pravni pritisk na eno najvplivnejših pravosodnih osebnosti v zvezni državi New York. Sočasno s sprožitvijo nove preiskave je sodnik izločil zveznega tožilca, ki bi moral nadzorovati postopke povezane z Letitio James. Odločitev o diskvalifikaciji tožilca naj bi zagotovila nepristranskost postopka, saj so se pojavili pomisleki glede morebitnega konflikta interesov. Jamesova, ki je sicer znana po vodenju odmevnih civilnih tožb proti visokim političnim predstavnikom, se zdaj sama spopada s kazenskimi očitki na zvezni ravni. Ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) podrobnosti preiskave še ni uradno komentiralo, vendar viri blizu ministrstva potrjujejo, da so preiskovalne dejavnosti že v teku. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi politične teže Letitie James in potencialnih posledic za njeno nadaljnjo kariero, v kolikor bi se očitki o finančnih nepravilnostih izkazali za utemeljene.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je napovedala prekinitev 55-letnega sodelovanja s Centrom uprizoritvenih umetnosti Johna F. Kennedyja, kar predstavlja doslej najmočnejši umetniški odpor proti prizadevanjem predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje te institucije. Upravni odbor opere je v petek izglasoval prekinitev pogodbe in selitev v nove prostore, kot razlog pa navedel nezdružljiv nov poslovni model, ki zahteva vnaprejšnje financiranje produkcij, ter drastičen upad donacij in prodaje vstopnic. Odločitev sledi obdobju naraščajočih napetosti, odkar se je predsednik Trump imenoval za predsednika centra, za izvršnega direktorja pa postavil Richarda Grenella, ki je uvedel obvezno izvajanje himne pred predstavi in strožji nadzor nad politično tematiko del. Umetniška direktorica Francesca Zambello je izrazila obžalovanje ob odhodu, vendar poudarila, da je zaupanje donatorjev in občinstva po prevzemu institucije s strani Trumpove administracije močno omajano. Poleg opere je svoje nastope odpovedala tudi s grammyjem nominirana pevka Sonia De Los Santos, ki je kot razlog navedla neprijazno vzdušje v centru. Podobne korake so že pred tem storili umetniki, kot sta Lin-Manuel Miranda in Bela Fleck, kar kaže na širši upor znotraj ameriškega kulturnega sektorja proti politizaciji nacionalnega hrama umetnosti. Kritiki opozarjajo, da preimenovanje ustanove v Trump-Kennedy Center in uvedba ideoloških zahtev ogrožata umetniško svobodo in finančno vzdržnost institucije. Medtem ko administracija vztraja pri reformah, se Center Kennedy sooča z množičnim odlivom uglednih umetniških skupin in posameznikov, kar bi lahko dolgoročno spremenilo kulturno krajino ameriške prestolnice. Opera se bo sedaj reorganizirala kot popolnoma neodvisna neprofitna organizacija, ki bo svoje programe izvajala na novih, za zdaj še neznanih lokacijah.

Ameriška pretočna platforma Netflix je objavila novo kriminalno miniserijo z naslovom His & Hers, v kateri glavno vlogo igrata Jon Bernthal in Tessa Thompson. Serija, ki temelji na priljubljenem romanu avtorice Alice Feeney, spremlja odtujena zakonca, detektiva Jacka in novinarko Anno Andrews, ki se spopadata z zapleteno preiskavo umora. Zgodba se v šestih delih poglobi v njuno preteklost in razkriva skrivnosti, ki oba protagonista postavljajo v vlogo nezanesljivih pripovedovalcev. Produkcijska ekipa je pri predelavi literarne predloge uvedla določene spremembe, zlasti pri končnem razpletu, ki naj bi po mnenju ustvarjalcev šokiral gledalce. Igralca sta v nedavnih intervjujih poudarila, da njuna lika nista klasična junaka, temveč kompleksni osebnosti z lastnimi motivi in travmami. Serija naj bi po napovedih kritikov postala prva v nizu uspešnih adaptacij del Feeneyjeve na omenjeni platformi. Projekt predstavlja pomemben mejnik za oba glavna igralca, ki sta pri seriji sodelovala tudi kot izvršna producenta. Poudarek na psihološki globini in nepredvidljivih zasukih uvršča serijo med najbolj pričakovane trilerje leta 2026. Gledalci in kritiki že ocenjujejo kemijo med Bernthalom in Thompsonovo kot ključen element, ki stopnjuje napetost v tej mračni detektivski zgodbi.

Moštvo Cleveland Browns bo v soboto opravilo razgovor s Toddom Monknom, trenutnim članom strokovnega štaba ekipe Baltimore Ravens, za položaj glavnega trenerja. Monken, ki ima bogate izkušnje v ligi NFL, velja za resnega kandidata za vodenje ekipe iz Clevelanda v prihodnji sezoni. Browns si prizadevajo hitro zapolniti prazno mesto po nedavnih spremembah v vodstvu ekipe. Hkrati se za novo službo dogovarja tudi nekdanji glavni trener Brownsov Kevin Stefanski, ki se bo v soboto sestal s predstavniki moštva Tennessee Titans. Stefanski je že v petek opravil pogovore z ekipo Baltimore Ravens, kar kaže na veliko zanimanje za njegove strokovne storitve med moštvi v ligi. Njegov urnik v tem tednu ostaja tesno zapolnjen z več intervjuji za vodilna mesta. Ti premiki v strokovnih štabih so del širšega vala kadrovskih sprememb v ligi NFL ob koncu sezone. Klubi hitijo z iskanjem najustreznejših strategov, da bi pravočasno začeli priprave na prihodnje leto. Medsebojni razgovori med rivalskimi ekipami, kot je primer Monkena in Stefanskega, so v tem obdobju običajni, saj moštva iščejo preverjene strokovnjake s specifičnimi izkušnjami.

Matt Ryan je bil uradno imenovan za predsednika nogometnih operacij ekipe Atlanta Falcons. Pričakuje se, da bo nadziral proces najema novega trenerja in generalnega direktorja, potem ko sta bila Raheem Morris in Terry Fontenot odpuščena. Ryan se bo takoj vključil v intervjuje s kandidati za glavnega trenerja, med katerimi sta Klint Kubiak in Anthony Weaver.

Ameriški milijarder Elon Musk je stopnjeval besedni spor z britansko vlado in jo na svoji platformi X označil za fašistično. Odziv je sledil napovedi britanskih regulatorjev o preiskavi Muskovega klepetalnika z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI. Musk v zadnjem obdobju vse pogosteje kritizira uradni London, predvsem zaradi omejevanja svobode govora in regulacije tehnoloških velikanov. Spor se je osredotočil na delovanje umetne inteligence pri generiranju slik in vsebin na platformi X, ki bi lahko po mnenju britanskih oblasti spodbujale dezinformacije ali sovražni govor. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v odzivu na Muskove prejšnje provokacije poudarila pomen odgovorne regulacije spletnih vsebin, medtem ko Musk vztraja, da gre za neupravičeno cenzuro in napad na tehnološki razvoj. Napetosti med Muskom in Združenim kraljestvom se krepijo že od poletnih nemirov v državi, ko je milijarder prav tako ostro kritiziral delovanje policije in pravosodja. Trenutni spor glede preiskave sistema Grok predstavlja nov vrhunec v zaostrenih odnosih, ki bi lahko vplivali na prihodnje naložbe tehnoloških podjetij v britansko gospodarstvo in na razvoj zakonodaje o umetni inteligenci v Evropi.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

V ameriški zvezni državi Tennessee so vložili predlog zakona, ki bi žrtvam kaznivih dejanj omogočil civilne tožbe proti osebam, ki so plačale varščino za obtoženca, v kolikor bi slednji po izpustitvi na prostost storil novo kaznivo dejanje. Zakonodajna pobuda predstavlja nov pristop k obravnavi povratnikov in se osredotoča na odgovornost tistih, ki finančno omogočijo prostost osebam pred sojenjem. Predlog zakona predvideva, da bi bila oseba, ki objavi varščino, neposredno odgovorna za škodo, ki bi jo obtoženec povzročil z morebitnim novim dejanjem, v kolikor bi bil za to dejanje kasneje pravnomočno obsojen. Pobuda prihaja v času razprav o učinkovitosti trenutnega sistema varščin in varnosti skupnosti, kjer zagovorniki zakona izpostavljajo zaščito žrtev, kritiki pa opozarjajo na možne ustavne in finančne posledice za poroke. Če bo zakon sprejet, bi to lahko pomenilo znatno spremembo v delovanju industrije varščin in zasebnih porokov v Tennesseeju. Zakonodajalci si od nove ureditve obetajo zmanjšanje števila kaznivih dejanj, ki jih storijo osebe na prostosti med čakanjem na sojenje, hkrati pa želijo zagotoviti dodatno pravno sredstvo za oškodovance, ki bi s tem dobili možnost finančne kompenzacije od plačnikov varščin.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogajanje tik pred smrtjo 37-letne ženske pod streli ameriškega uradnika v Minneapolisu. Posnetek, narejen z mobilnim telefonom, nudi nov pogled na srečanje med žrtvijo in pripadnikom varnostnih sil, kar bi lahko bilo ključno pri razjasnitvi okoliščin uporabe smrtonosne sile v tem primeru. Preiskovalci zdaj analizirajo to perspektivo, ki dopolnjuje predhodne informacije o dogodku. Incident je v ameriški javnosti ponovno sprožil razprave o policijskih postopkih in upravičenosti uporabe strelnega orožja v spornih situacijah. Podrobnosti o tem, ali je bila žrtev oborožena oziroma ali je predstavljala neposredno grožnjo, za zdaj ostajajo predmet nadaljnje preiskave. Ameriške oblasti se pri ugotavljanju dejanskega stanja vse bolj zanašajo na tovrstne amaterske posnetke očividcev. Ti namreč pogosto zapolnijo vrzeli v uradnih poročilih ali posnetkih policijskih kamer. Lokalna skupnost v Minneapolisu z zanimanjem spremlja razvoj dogodkov, saj so takšni primeri v preteklosti že povzročili obsežne nemire.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je napovedala odhod iz Centra za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja, kjer je gostovala več kot 50 let. Odločitev o prekinitvi sodelovanja in preoblikovanju v popolnoma neodvisno neprofitno organizacijo sledi korenitim spremembam v vodenju institucije, ki jo je prevzela administracija predsednika Donalda Trumpa. Umetniška direktorica Francesca Zambello je opozorila na drastičen upad prodaje vstopnic in izgubo zaupanja donatorjev, kar je neposredna posledica političnih napetosti in spremenjene podobe centra. Operna hiša je v izjavi za javnost pojasnila, da je novi poslovni model centra postal nezdružljiv z delovanjem opere, saj zahteva celotno predhodno financiranje vseh produkcij, obenem pa so se zmanjšale osrednje podporne storitve. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki se po novem imenuje Trump-Kennedyjev center, je odločitev utemeljilo s finančnimi izzivi in potrebo po zagotavljanju dolgoročne stabilnosti institucije pod novim vodstvom. Odhod opere predstavlja le zadnjega v nizu odhodov in protestov umetnikov, ki so sledili Trumpovemu imenovanju za predsednika upravnega odbora. Kriza v eni najpomembnejših ameriških kulturnih ustanov se je stopnjevala že od napovedi preimenovanja centra, kar je sprožilo močan odpor javnosti in družine Kennedy. Zaradi političnih pritiskov so center že pred tem zapustili nekateri ključni sodelavci, med njimi Ben Folds, umetniški svetovalec Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odhod nacionalne opere tako simbolizira globok razkol med politično administracijo in umetniško skupnostjo v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Voditelji petih grenlandskih političnih strank so v skupni izjavi ostro nasprotovali pozivom predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k priključitvi otoka. Grenlandsko politično vodstvo je ameriško stran pozvalo k prenehanju nespoštljivega odnosa in poudarilo, da otok ne želi postati del ameriškega ozemlja. Izjava, ki je bila objavljena na spletni strani tamkajšnje vlade, jasno izraža enotno politično voljo proti kakršnemu koli prevzemu s strani Washingtona. Politični akterji so v dokumentu poudarili suverenost in avtonomijo otoka znotraj danskega kraljestva. Poudarek je bil predvsem na zahtevi po medsebojnem spoštovanju med državama, kar je odgovor na neformalne, a odmevne diplomatske težnje ameriške administracije po strateški širitvi na Arktiko. Skupna izjava predstavlja uradno stališče grenlandske vlade in opozicije, ki sta v tem vprašanju popolnoma usklajeni. Dogajanje odraža širšo geopolitično napetost glede nadzora nad arktičnimi viri in strateškimi potmi. Grenlandska stran je s tem dejanjem zaprla vrata ugibanjem o morebitni prodaji ali prenosu ozemlja, ki so se v zadnjem obdobju pojavila v mednarodnem tisku. Združene države Amerike so bile pozvane, naj otok obravnavajo kot enakopravnega partnerja in ne kot predmet transakcije.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

Spletni platformi za igre na srečo McLuck Casino in LoneStar sta objavili nove promocijske pakete za leto 2026, ki vključujejo brezplačne kovance in bonuse ob prvem nakupu. McLuck Casino, ki je na trgu prisoten od aprila 2025, novim igralcem ponuja 100.000 zlatnikov (Gold Coins) in 2,5 nagradnih kovancev (Sweeps Coins) brez predhodnega pologa. Nagradne kovance je pod določenimi pogoji mogoče zamenjati za dejanska denarna nakazila, kar povečuje privlačnost tovrstnih ponudb na trgu spletnega igralništva. Igralnica LoneStar je za prihajajoči konec tedna pripravila še obsežnejšo ponudbo, ki vključuje do 105 nagradnih kovancev in pol milijona zlatnikov za nove uporabnike. Te akcije so del širšega trenda t.i. socialnih igralnic, ki uporabnikom omogočajo igranje brez začetnega tveganja lastnih sredstev, hkrati pa spodbujajo kasnejše nakupe digitalne valute prek paketov z visokimi popusti. Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstne ponudbe usmerjene v hitro širjenje baze uporabnikov v visoko konkurenčnem okolju spletnih stav in igralniških iger. Strategija temelji na kombinaciji brezplačnih bonusov in znatnih ugodnosti pri prvem nakupu, kar je bila ustaljena praksa že pri preteklih kampanjah drugih ponudnikov na trgu.

Priljubljena ameriška televizijska oddaja Saturday Night Live (SNL) bo nocoj, 10. januarja 2026, začela svojo prvo oddajo v novem koledarskem letu. Ustvarjalci oddaje, ki je trenutno v svoji 51. sezoni, so za prvo epizodo v letu 2026 napovedali gostovanje voditelja, ki se bo v tej vlogi preizkusil prvič. Oddaja SNL, ki predstavlja temelj ameriške satirične in komične televizijske produkcije, nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo po prazničnem premoru. Po krajši prekinitvi v decembru se produkcija vrača v živo iz New Yorka, pri čemer bo nova epizoda zaznamovala začetek drugega dela 51. sezone. Nadaljevanje sezone prinaša pričakovanja o novih skečih in parodijah na aktualno politično ter družbeno dogajanje v Združenih državah Amerike. Gledalci so se v zadnjih mesecih leta 2025 že privadili na nove člane igralske zasedbe in svež pristop, ki ga prinaša jubilejno obdobje po dopolnjenem pol stoletja delovanja.

Združene države Amerike so po poročanju časnika The New York Times začele zmanjševati obseg svojih sil v Karibskem morju in premestile dve ključni vojni ladji na območje severno od Kube. Operacija vključuje premik dvoživnih transportnih plovil USS Iwo Jima in USS San Antonio, kar hkrati pomeni zmanjšanje števila ameriških vojakov v regiji za približno 3.000 oseb. Po tej reorganizaciji bo v karibskem bazenu ostalo približno 12.000 pripadnikov ameriške vojske. Ta strateška prerazporeditev sil sledi obsežni vojaški operaciji, ki je bila izvedena 3. januarja in v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev za umik dela flote in vojaštva kaže na prehod iz faze aktivnega posredovanja v fazo stabilizacije oziroma strateškega nadzora iz oddaljenejših točk. Premik plovil proti severu Kube bi lahko služil tudi kot nov signal regionalnim akterjem v času spremenjenih varnostnih razmer. Analitiki ocenjujejo, da Washington s to potezo poskuša optimizirati svoje vire v latinskoameriški regiji, potem ko je bil dosežen eden glavnih operativnih ciljev glede Venezuele. Čeprav se skupno število vojakov zmanjšuje, ZDA ohranjajo znatno vojaško moč v regiji, ki omogoča hiter odziv na morebitne nove krize v Srednji ali Južni Ameriki. Uradni Pentagon premikov še ni podrobno komentiral, vendar viri znotraj vojske potrjujejo novo razporeditev sil.

Lokalni dietetik ocenjuje, da so nove prehranske smernice Trumpove administracije korak v pravo smer. Smernice poudarjajo uživanje polnovrednih živil, kot so meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa zmanjšujejo vnos predelane hrane.

Hokejski ekipi New York Rangers in Boston Bruins sta v okviru rednega dela severnoameriške lige NHL odigrali napovedani srečanji, ki sta pritegnili precejšnjo pozornost ljubiteljev hokeja na ledu. Ekipa iz New Yorka je na gostovanje v Boston odpotovala z enim najboljših izkupičkov na tujih igriščih v letošnji sezoni, kar je obetalo izenačen obračun v dvorani TD Garden. Tekma, ki je potekala v soboto, 10. januarja 2026, je bila osrednji športni dogodek dneva v Bostonu. Moštvi, ki prihajata z ameriškega severovzhoda, sta se v kratkem časovnem obdobju srečali dvakrat. Prvi obračun je bil na sporedu v četrtek ob večernih urah po lokalnem času, povratno srečanje pa se je odvilo v soboto popoldne. Obe tekmi sta bili dostopni širšemu občinstvu prek televizijskih prenosov in brezplačnih spletnih platform, kar kaže na visoko stopnjo komercialnega zanimanja za ti dve uveljavljeni franšizi. Športni analitiki so pred srečanjema izpostavljali predvsem formo Rangersev na gostovanjih, medtem ko so Bruinsi stavili na prednost domačega terena. Dvoboji med tema ekipama tradicionalno veljajo za ene bolj napetih v ligi NHL, saj gre za neposredna tekmeca z dolgo zgodovino medsebojnih obračunov. Rezultati teh tekem bodo močno vplivali na razvrstitev v vzhodni konferenci pred nadaljevanjem sezone.

Podajalec Matthew Stafford je prvič v svoji karieri prejel priznanje za člana prve ekipe All-Pro po izboru tiskovne agencije Associated Press za leto 2025. Pri izboru je Stafford premagal Draka Mayeja, medtem ko so bili Myles Garrett, Puka Nacua in Jaxon Smith-Njigba izbrani soglasno s strani vseh 50 glasovalcev. To priznanje velja za enega najprestižnejših v ameriškem nogometu, saj ekipo sestavijo na podlagi glasov športnih novinarjev iz celotnih Združenih držav Amerike. Med preostalimi izstopajočimi igralci v prvi ekipi sta tekač Bijan Robinson in Christian McCaffrey, ki je zasedel mesto vsesplošnega igralca (All-Purpose). Na položaju lovilcev se je Nacuaju in Smith-Njigbi pridružil še Ja'Marr Chase. Posebno pozornost je vzbudil tesni lovilec Trey McBride, ki je prejel 49 od 50 možnih glasov za prvo ekipo, kar je v strokovni javnosti sprožilo razprave o tem, zakaj tudi on ni bil izbran soglasno. Obrambni del prve ekipe poleg soglasno izbranega Garretta sestavljata še Will Anderson Jr. in Micah Parsons na položajih zunanjih linijskih igralcev (edge rusher). Notranji del obrambne linije sta zapolnila Jeffery Simmons in Zach Allen. Izbor potrjuje generacijsko menjavo v ligi NFL, saj so med soglasno izbranimi igralci predvsem mladi zvezdniki, ki so v zadnjih sezonah prevzeli vodilne vloge v svojih ekipah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.