Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Ameriški košarkarski zvezdnik Kevin Durant je na tekmi ekipe Houston Rockets proti Portland Trail Blazers postal sedmi najboljši strelec v zgodovini lige NBA. Durant je za napredovanje na lestvici potreboval 15 točk, mejnik legendarnega Wilta Chamberlaina, ki je v karieri dosegel 31.419 točk, pa je presegel z zadeto trojko v tretji četrtini srečanja. Ob koncu omenjenega napada je Durant dosegel svojo 31.422. točko, s čimer se je utrdil med najučinkovitejšimi igralci v zgodovini severnoameriške košarke. Kljub zgodovinskemu dosežku posameznika je Durantova ekipa Houston Rockets morala priznati premoč Portlandu. Durant, ki v košarkarskih krogih velja za enega najbolj neustavljivih strelcev vseh časov, se je s tem dosežkom približal šestemu mestu na večni lestvici. Na tem mestu se trenutno nahaja Nemec Dirk Nowitzki, ki je v svoji karieri zbral 31.560 točk. Analitiki ocenjujejo, da bi Durant lahko Nowitzkega prehitel že v tem mesecu, če bo nadaljeval s trenutnim strelskim povprečjem. Njegov vzpon po lestvici strelcev potrjuje njegovo dolgoživost in izjemno natančnost pri metu, s čimer se postavlja ob bok največjim ikonam športa, kot je bil Chamberlain. Dosežek je bil v dvorani in s strani športne javnosti sprejet z velikim spoštovanjem do Durantove kariere.

Po poročanju zdravnikov naj bi nedavne spremembe zveznih priporočil za cepljenje v ZDA povzročile še večjo negotovost glede cepljenja. Spremembe vključujejo ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, cepljenje pa se zdaj priporoča le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi »skupnega kliničnega odločanja«. Več kot 200 organizacij je izrazilo dvom o razlogih za spremembo zveznih priporočil za cepljenje otrok, saj ni bilo javne razprave ali znanstvene utemeljitve.

Ameriški glasbeni zvezdnik Bruno Mars je napovedal obsežno svetovno turnejo z naslovom The Romantic Tour, ki se bo začela aprila 2026. Turneja bo potekala v podporo njegovemu četrtemu studijskemu albumu The Romantic, katerega izid je napovedan za 27. februar 2026. To bo glasbenikova prva samostojna turneja po skoraj desetletju, v okviru katere bo nastopil na približno 40 koncertih po Severni Ameriki in Evropi, vključno s postanki v Parizu, Berlinu, Nashvillu in Tampi. Na turneji, ki jo organizira podjetje Live Nation, se bodo Marsu na odrih pridružili priznani glasbeni gostje, med njimi Anderson .Paak, Victoria Monét, Raye in Leon Thomas. Glasbenik je ob tem potrdil, da bo že v kratkem izdal prvi singel z novega albuma, kar predstavlja uradni začetek promocijskega obdobja za projekt, ki so ga oboževalci čakali vse od leta 2016, ko je izšel njegov zadnji samostojni album 24K Magic. Evropski del turneje vključuje dva datuma v Parizu junija 2026 ter nastop v Berlinu, kar vzbuja veliko zanimanje tudi med slovenskimi ljubitelji glasbe. Organizatorji pričakujejo, da bodo vstopnice zaradi dolge odsotnosti zvezdnika razprodane v rekordnem času, prodaja pa se bo začela kmalu po uradni objavi vseh terminov po posameznih celinah.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Sirske vladne sile so po silovitih spopadih s kurdskimi enotami prevzele popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksud v mestu Alep. Po navedbah sirske tiskovne agencije SANA je vojska v soboto zjutraj končala operacijo čiščenja terena, v kateri so strokovnjaki za razminiranje odstranjevali eksplozivna telesa iz zapuščenih vozil, ki naj bi jih podtaknile Sirske demokratične sile (SDF). Sirsko ministrstvo za zdravje je ob tem obtožilo kurdske borce, da so bolnišnico Jasin v omenjeni četrti preuredili v vojaško postojanko. Operacija se je začela v petek zvečer, potem ko so se v torek v soseskah Šejk Maksud in Al-Ašrafija razplamteli spopadi, ki so zahtevali najmanj 21 življenj. Čeprav vladne sile trdijo, da so območje v celoti zavarovale, so iz vrst SDF prišle navedbe o nadaljevanju spopadov na določenih točkah. Vojaško poveljstvo je civiliste pozvalo, naj zaradi varnostnih tveganj in tekočih operacij ostanejo v svojih domovih. Najnovejši dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti v Alepu, ki ga zaznamujejo kompleksni odnosi med vladnimi silami in kurdskimi milicami. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani krivdo za izbruh nasilja pripisujeta druga drugi, medtem ko se strateško pomembne mestne četrti spreminjajo v bojišča, kar neposredno vpliva na humanitarno situacijo in varnost civilnega prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Moštvo Milwaukee Bucks je v severnoameriški košarkarski ligi NBA na gostovanju v Los Angelesu premagalo domače Lakers s 105:101. Glavno vlogo pri zmagi gostov je odigral grški zvezdnik Giannis Antetokounmpo, ki je svoje moštvo popeljal do pomembne zmage v tesnem obračunu. Tekma je postregla z izenačeno igro, ki se je razpletla šele v končnici srečanja. Za ekipo Los Angeles Lakers je znova nastopil slovenski as Luka Dončić, ki pa tokrat ni uspel preprečiti poraza svoje ekipe. Kljub borbeni predstavi domačih so bili košarkarji Milwaukeeja v ključnih trenutkih bolj zbrani in natančni. Zmaga Milwaukeeja predstavlja revanšo za poraz, ki so ga proti jezernikom utrpeli v lanskem novembru, ko je bil Dončić ključni dejavnik na igrišču. Srečanje je privabilo veliko pozornost svetovne javnosti, saj sta se na parketu srečala dva izmed najboljših košarkarjev današnjega časa. Milwaukee s to zmago utrjuje svoj položaj v zgornjem delu lestvice, medtem ko bo Los Angeles pod vodstvom novega strokovnega štaba iskal pot nazaj k zmagovitemu nizu v izjemno konkurenčni zahodni konferenci.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Mehika je Združenim državam Amerike po osmih letih na begu izročila 39-letnega Humberta Rodrigueza Martineza, ki je osumljen umora Daniela Reyesa v mestu Anaheim. Martinez naj bi leta 2017 z nožem do smrti zabodel novega partnerja svoje nekdanje dekle, nato pa pobegnil čez mejo v Mehiko, kjer se je izogibal roki pravice vse do nedavne aretacije in uspešno izvedenega postopka izročitve. Ameriški organi pregona so za Martinezom, ki je v času kaznivega dejanja v državi bival nezakonito, razpisali tiralico z varščino v višini dveh milijonov dolarjev. 32-letni Reyes je podlegel poškodbam takoj po napadu, preiskovalci pa so Martineza hitro identificirali kot glavnega osumljenca, vendar je ta pred prijetjem uspel zapustiti kalifornijsko okrožje Orange. Izročitev Martineza predstavlja zaključek dolgoletnega mednarodnega sodelovanja med ameriškimi in mehiškimi pravosodnimi organi. Osumljenec bo zdaj stopil pred sodišče v okrožju Orange, kjer se bo spopadel z obtožnico za umor, za katero mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Primer ponovno izpostavlja vprašanja o čezmejnem kriminalu in sodelovanju pri kazenskem pregonu med sosednjima državama.

V mestu Coachella v Kaliforniji so v soboto, 10. januarja, izvedli miren protest pod geslom »Brez ICE v naši dolini, ne vojni v Združenih državah Amerike«. Dogodek, ki ga je organiziral Latino odbor (Comité Latino), se je začel ob 9. uri zjutraj po lokalnem času. Glavni namen shoda je bil izraziti nasprotovanje dejavnostim ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na tem območju. Organizatorji so na shodu pričakovali približno 60 udeležencev, vključno z različnimi skupinami za pravice migrantov. Protestniki so poudarili pomen zaščite lokalne skupnosti pred deportacijami in nadzorom, ki ga izvaja zvezna agencija. Skupnost v dolini Coachella, ki jo v veliki meri sestavlja latinskoameriško prebivalstvo, se pogosto spopada s pritiski migracijske politike. Dogodek je potekal brez incidentov in se osredotočil na miroljubno izražanje nezadovoljstva z ameriško notranjo politiko glede priseljevanja. Latino odbor je s to akcijo ponovno opozoril na strahove in negotovost, ki jo prisotnost zveznih agentov prinaša med prebivalce doline, ter pozval k večji solidarnosti z nezaščitenimi delavci in njihovimi družinami.

Igralka Jennifer Lawrence je na predstavitvi svojega novega filma Die My Love v New Yorku spregovorila o izzivih snemanja intimnih prizorov s soigralci. Ameriška oskarjevka je pojasnila, da pri snemanju spolnih prizorov raje sodeluje z neznanci kot s tesnimi prijatelji, saj je takšno delo manj neprijetno in manj nerodno za vse vpletene. Lawrenceva je s soigralcem Robertom Pattinsonom goli prizor posnela že prvi dan produkcije, kar je po njenih besedah pomagalo zmanjšati napetost na prizorišču. 35-letna zvezdnica je ob tem priznala, da se pred začetkom vsakega novega filmskega projekta spopada z močno tesnobo in da se ji zdi igralski poklic v določenih trenutkih celo sramoten. Kljub dolgoletni karieri in številnim priznanjem igralka še vedno čuti negotovost ob vstopanju v nove vloge, kar pa poskuša premagati s profesionalnim odnosom do dela in sodelavcev. Poleg podrobnosti o filmskem ustvarjanju je igralka delila tudi osebno izkušnjo glede materinstva in hišnih ljubljenčkov. Razkrila je, da se je morala po rojstvu otrok odpovedati svojemu psu, kar je opisala kot strašljivo in težko odločitev. To je utemeljila s spremenjeno dinamiko v gospodinjstvu in zagotavljanjem varnosti za svoje otroke, kar je v dvorani sprožilo precejšen odziv javnosti.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

Zakonodajno telo ameriške zvezne države Severna Karolina, v katerem imajo večino republikanci, je sprejelo vrsto ukrepov za prenos pooblastil z guvernerja na parlament. Do teh sprememb prihaja po tem, ko so volivci na treh zaporednih volitvah za guvernerja izbrali demokratske kandidate. Po navedbah guvernerja Josha Steina te poteze slabšajo varovanje okolja, zvišujejo stroške energije in politizirajo izvajanje volitev. Republikanski voditelji ukrepe zagovarjajo kot uravnoteženje moči med vejami oblasti in trdijo, da odražajo voljo volivcev. Istočasno se je v zveznem senatu zgodil nenavaden incident, ko je skrajno desni republikanski senator pomotoma podprl podaljšanje subvencij v okviru zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (ACA). Čeprav je glasoval skupaj z demokrati, je kasneje vložil obrazec za popravek glasovanja, češ da je šlo za napako. Dogodek je izpostavil notranje napetosti v republikanski stranki glede zdravstvene politike, vendar sama napaka ni vplivala na končni izid glasovanja o zakonu. Obe situaciji kažeta na globoko polarizacijo v ameriški politiki, kjer se zakonodajna moč uporablja za spodkopavanje izvršne veje v zveznih državah, na zvezni ravni pa prihaja do zmede pri ključnih socialnih vprašanjih. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje zmanjšuje zaupanje v demokratične institucije, medtem ko zagovorniki trdijo, da gre za nujne popravke procesov, ki so jih v preteklosti obvladovali demokrati.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

V kinematografe je prispela težko pričakovana filmska adaptacija romana Hamnet avtorice Maggie O'Farrell, ki jo je režirala oskarjevka Chloé Zhao. V glavni vlogi Agnes Shakespeare, žene slovitega Williama Shakespeara, nastopa Jessie Buckley, medtem ko dramatika upodablja Paul Mescal. Film se osredotoča na osebno tragedijo družine Shakespeare v Stratford-upon-Avonu, predvsem na izgubo njunega enajstletnega sina Hamneta, kar služi kot čustvena podlaga za nastanek ene najslavnejših gledaliških dram v zgodovini. Kritiki so film že označili za resnega kandidata v sezoni podeljevanja filmskih nagrad, pri čemer izpostavljajo predvsem vrhunsko igro Jessie Buckley, ki ji napovedujejo nominacijo za oskarja. Režiserka Chloé Zhao, znana po svojem vizualnem slogu iz filma Dežela nomadov, v svojem novem delu prepleta meditacijo o izgubi, žalovanju in materinstvu s prefinjeno kinematografijo. Ustvarjalna ekipa je na nedavnih predstavitvah poudarila tesno sodelovanje pri prenosu kompleksnega literarnega predloga na filmsko platno. Poleg osrednje zgodbe o žalovanju film raziskuje tudi dinamiko zakonskega življenja Shakespearjevih v poznem 16. stoletju. Čeprav se zgodba vrti okoli zgodovinskih osebnosti, se film izogiba tradicionalnim biografskim klišejem in se namesto tega posveča intimnemu doživljanju Agnes. Produkcija pod okriljem režiserke Zhao, ki v filmu nastopi tudi v krajši vlogi, že polni dvorane in velja za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov letošnje jeseni.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Vientianu se je uspešno zaključil 12. nacionalni kongres Laoške ljudske revolucionarne stranke (LPRP), ki predstavlja ključen mejnik v političnem razvoju države. Na zasedanju so delegati sprejeli tretjo politično platformo stranke, ki določa strateške usmeritve in vizijo razvoja države vse do leta 2055. Poleg dolgoročnih ciljev je Laos v petletnem razvojnem načrtu za obdobje 2026–2030 zastavil cilj šestodstotne letne gospodarske rasti, s čimer se država namerava dokončno uvrstiti med razvijajoče se države. Ob zaključku kongresa je vietnamski namestnik ministra za javno varnost, generalpodpolkovnik Le Quoc Hung, obiskal generala Vilaya Lakhamfonga in mu čestital za ponovno izvolitev na ključne vodstvene položaje. Vietnamska stran je poudarila, da uspeh kongresa pomeni zmago v odnosih med Vietnamom in Laosom ter utrjuje sodelovanje med varnostnimi silami obeh držav. Dogodek je spremljala potrditev novih vodstvenih struktur, ki bodo vodile stranko v naslednjem mandatu. Strateški dokumenti, sprejeti na kongresu, so usmerjeni predvsem v modernizacijo države in zmanjšanje odvisnosti od tuje pomoči. Vodstvo stranke je poudarilo pomen enotnosti in izvajanje reform, ki bodo omogočile uresničitev zastavljenih šestih glavnih ciljev petletnega načrta. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo ključni izziv novega mandata predvsem implementacija ambicioznih gospodarskih reform v luči regionalnih varnostnih izzivov.