Afriške države so v prizadevanjih za večjo energetsko neodvisnost in gospodarski razvoj podprle projekte za izgradnjo čezmejne naftne infrastrukture, s čimer so zavrnile podnebne zahteve Evropske unije in Združenih narodov. Glavni cilj teh prizadevanj je izkoriščanje lastnih naravnih virov za industrializacijo celine, ki se že desetletja sooča s pritiski mednarodnih organizacij glede neto ničelnih izpustov in prehoda na obnovljive vire energije. Po mnenju afriških voditeljev so zahodni predpisi, kot so okviri ESG, pogosto v nasprotju s potrebami lokalnega gospodarstva. Projekt poudarja vse večji razkorak med okoljskimi cilji razvitih držav in razvojnimi ambicijami afriških narodov. Medtem ko Bruselj in New York pozivata k opuščanju fosilnih goriv, afriške države opozarjajo, da so zahodne države svojo industrializacijo dosegle prav s pomočjo fosilnih goriv. Odločitev za nadaljevanje projektov fosilne infrastrukture odraža novo stopnjo suverenosti pri odločanju o energetski prihodnosti celine, kjer primanjkljaj električne energije še vedno zavira gospodarsko rast. Kritiki zahodnega pristopa trdijo, da tuji predpisi o podnebni vrlini delujejo kot oblika neokolonializma, ki Afriki onemogoča uporabo najcenejših dostopnih virov energije. Z napovedano izgradnjo novih naftovodov nameravajo države v regiji zmanjšati odvisnost od tuje pomoči in vzpostaviti stabilnejše oskrbovalne verige znotraj celine. To hkrati pomeni neposreden izziv uveljavljeni globalni podnebni politiki, ki jo zagovarjajo predvsem evropske institucije.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Afriška unija je izrazila globoko zaskrbljenost in ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Organizacija je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, ob tem pa poročala o dodatnih vojaških napadih na venezuelske državne institucije. V uradni izjavi je panafriška organizacija poudarila nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice narodov do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Panameriška kriza se je stopnjevala po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo operacije, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu. Afriška unija je v odzivu pozvala k vključujočemu političnemu dialogu med samimi Venezuelci kot edini poti do trajne rešitve notranjih sporov. Pozvali so vse vpletene strani k zadržanosti in odgovornosti, hkrati pa izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v trenutku, ko so prestolnico Caracas stresle eksplozije in zračni napadi.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije leta 1991. Zunanji minister Izraela je pojasnil priznanje Somalilanda. Somalijski ministri so se na potezo Izraela odzvali z obsodbo in jo označili za izdajo.

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je soglasno sprejel resolucijo, ki podaljšuje mandat misije Afriške unije za podporo in stabilizacijo v Somaliji (AUSSOM) do 31. decembra 2026. Resolucijo je predložila Velika Britanija. Hkrati določa časovni okvir za zaprtje misije ZN v Somaliji (UNTMIS).

Trumpova administracija je odpoklicala približno 30 ameriških ambasadorjev, vključno z ambasadorjem s Fidžija. Ukrep naj bi bil povezan s prizadevanji za imenovanje posameznikov, ki bodo podpirali Trumpovo agendo 'Amerika na prvem mestu', kar je sprožilo zaskrbljenost glede politizacije ameriške diplomacije. Večina odpoklicanih diplomatov je službovala v afriških državah.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija usmerjena v nadaljnje razvijanje praktičnega sodelovanja z afriškimi državami. Napovedal je odprtje 15 ruskih trgovinskih predstavništev v afriških državah do konca leta 2026 in pozval afriške države brez veleposlaništev v Moskvi, da razmislijo o njihovi otvoritvi. Poudaril je, da Rusija meni, da je vključevanje Afrike v konfrontacijske avanture nedopustno. Lavrov se je v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom al-Sisijem.

Predsednik Trump je razširil prepoved potovanja v ZDA na skupno 39 držav. Poleg Sirije in Palestincev so na seznam dodali državljane Burkine Faso, Malija, Nigra, Južnega Sudana in Sierra Leone.

Svet ministrov ECOWAS je na srečanju v Abuji v Nigeriji soglasno podprl kandidaturo ganskega predsednika Johna Dramanija Mahame za predsednika Afriške unije leta 2027, ko bo rotacijsko predsedstvo pripadlo zahodni Afriki. Odločitev je bila sprejeta na 95. rednem zasedanju Sveta ministrov ECOWAS.

V Beninu je skupina vojakov na državni televiziji razglasila, da je predsednik Patrice Talon odstavljen, vlada pa je te navedbe zanikala in trdi, da je ponovno vzpostavila red. Aretiranih je bilo približno dvanajst vojakov.

Afriški voditelji so na konferenci v Alžiru okrepili prizadevanja za priznanje in kazenski pregon zločinov iz kolonialne dobe ter zahtevali odškodnine. Na srečanju so razpravljali o resoluciji Afriške unije, ki poziva k pravici in odškodninam za žrtve kolonializma. Alžirski zunanji minister Ahmed Attaf je poudaril, da izkušnje Alžirije pod francosko oblastjo kažejo na potrebo po nadomestilu in povračilu ukradenega.

Umaro Sissoco Embaló, uradni predsednik Gvineje-Bissau, je prispel v Brazzaville v Kongu. Vojska je pred tem prevzela oblast v sredo.

General Horta N'ta je bil imenovan za prehodnega predsednika Gvineje-Bissau v ceremoniji, ki je potekala na sedežu generalštaba oboroženih sil Gvineje-Bissau, dan po tem, ko so vojaške sile prevzele oblast. Horta N'ta je bil pred tem načelnik generalštaba vojske. Trajanje njegovega mandata ni določeno. Med predsedniško kampanjo je bil Horta Inta-A viden na več fotografijah vojakov, ki so podpirali odhajajočega predsednika Umara Sissoca Embalója.

V Gvineji Bissau je vojska izvedla državni udar po nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah. Vojska je sporočila, da prevzema popoln nadzor nad državo, zaprla meje, prekinila medijsko oddajanje in uvedla policijsko uro. Volilni proces je začasno zaustavljen, država pa je čakala na razglasitev rezultatov volitev.

Skupina vojaških častnikov v Gvineji Bissau je prevzela "popoln nadzor" nad državo dan po tem, ko so potekale volitve.

Na dvodnevnem vrhu v Luandi sta Evropska unija (EU) in Afriška unija (AU) v skupni izjavi poudarili, da je tesnejše sodelovanje ključno za prihodnost obeh celin. Državi sta izrazili željo po okrepitvi partnerstva na gospodarskem in političnem področju ter zagotavljanju miru.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Moussa Diop, predsednik gibanja AG/Jotna in nekdanji član koalicije Benno Bokk Yakar, se je uradno pridružil koaliciji Diomaye Président. Ta pridobitev je pomembna okrepitev za koalicijo v Senegalu in poudarja njeno privlačnost med izkušenimi političnimi osebnostmi. Aminata Touré je imela ključno vlogo pri prepričevanju Diopa, da se pridruži koaliciji, kar dodatno krepi njeno pozicijo pred prihajajočimi volitvami.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

V Luandi se je začela 7. vrhunska konferenca Afriške unije in Evropske unije, na kateri sodeluje 42 afriških in evropskih voditeljev držav in vlad. Med udeleženci je tudi premier Luís Montenegro, ki je prispel v angolsko prestolnico.

Uganda je izkoristila svojo prisotnost v mestu, kjer je sedež Afriške unije, da bi pritegnila mednarodne naložbe. V četrtek je v hotelu Hilton v Adis Abebi potekala velika razstava, katere namen je bil pritegniti kapital v ključne gospodarske sektorje, s poudarkom na 63. obletnici neodvisnosti države. Dogodek je gostilo ugandsko veleposlaništvo, udeležili pa so se ga številni diplomati, dostojanstveniki in člani ugandske skupnosti. Gostje so uživali v kulturni predstavi in si ogledali razstavo o turističnih in naložbenih priložnostih Ugande.

Afriška unija je zavrnila obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da v severni Nigeriji poteka genocid nad kristjani. Komisija Afriške unije je Trumpa pozvala, naj premisli o svojih izjavah, v katerih je trdil, da je bilo v Nigeriji ubitih »zelo veliko število« kristjanov. Predsednica komisije je poudarila, da v severni Nigeriji ne prihaja do genocida.

Predsednica Narodne skupščine Mozambika se je v Luandi Angoli zahvalila za odpis 50 % mozambiškega dolga. Margarida Talapa je ob tem izrazila pozdrave mozambiškega predsednika in ljudstva ob praznovanju jubileja neodvisnosti Angole.

Predstavniki vlad DR Kongo in Ruande so inicializirali celotno besedilo okvirnega sporazuma o regionalnem gospodarskem povezovanju (REIF). Dogovor je bil dosežen s posredovanjem države Katar, Združenih držav Amerike in Toga kot mediatorja Afriške unije. Srečanje je potekalo v okviru skupnega nadzornega odbora mirovnega sporazuma med državama.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na nujnost ukrepanja za rešitev financiranja osnovnih zdravstvenih sistemov v številnih državah, ki se soočajo z velikimi dolgovi in zmanjševanjem pomoči. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je med srečanjem držav članic Afriške unije v Ženevi poudaril, da se svet sooča z globalno izredno situacijo financiranja zdravja, ki zahteva usklajeno in nujno ukrepanje. WHO je objavila priporočila za obravnavo kratkoročnih in dolgoročnih posledic drastičnih rezov v mednarodni pomoči.

Somalski obrambni minister Ahmed Moallim Fiqi je potrdil, da letala prevažajo neznano blago med letališčem Bosaso v Puntlandu in zahodnim Sudanom. To sledi poročilu Middle East Eye, ki preiskuje uporabo baze v Puntlandu s strani Združenih arabskih emiratov (ZAE) za pomoč sudanskim Sile za hitro podporo (RSF), kar sproža politična vprašanja v Somaliji.

Donald Trump je priznal, da so bili rezultati nedavnih volitev, na katerih so zmagali demokrati v Virginiji, New Jerseyju in New Yorku, slabi za Republikansko stranko. New York je dobil prvega muslimanskega župana. Leto dni nazaj je Trump zmagal na predsedniških volitvah.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je opozorila, da so potrebni nujni ukrepi za reševanje financiranja osnovnih zdravstvenih sistemov v številnih državah, ki se soočajo z velikim dolgom in zmanjševanjem mednarodne pomoči. Generalni direktor SZO, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je poudaril, da svet stoji pred globalno izredno situacijo financiranja zdravstva, ki zahteva usklajeno in nujno ukrepanje. SZO je objavila vrsto priporočil za obvladovanje kratkoročnih in dolgoročnih posledic drastičnega zmanjšanja mednarodne pomoči, ki je resno prizadela osnovne zdravstvene storitve v mnogih regijah.

Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty se je sestal s predsednikom Komisije Afriške unije, Mahmoudom Alijem Youssoufom, da bi razpravljal o napotitvi egiptovskih sil v podporno in stabilizacijsko misijo Afriške unije v Somaliji (AUSSOM). Srečanje je potekalo ob robu otvoritve Velikega egipčanskega muzeja (GEM) v Gizi, ki se ga je udeležil tudi predsednik Abdel Fattah Al-Sisi.

Egipt je po dveh desetletjih priprav odprl največji arheološki muzej na svetu. Muzej bo javnosti prvič v celoti predstavil zaklad faraona Tutankamona.

Državni minister za obrambo Somalije, Omar Ali Abdi, se je srečal z namestnikom veleposlanika Katarja v Somaliji, Mohamed Awad Al-Shammarijem. Pogovori so bili osredotočeni na krepitev zgodovinskih in prijateljskih vezi med državama, s poudarkom na varnostnem sodelovanju in podpori misiji Afriške unije.

Predsednik Toga, Faure Gnassingbé, je v Parizu sodeloval na konferenci o podpori miru in blaginji v regiji Velikih jezer, kjer je deloval kot posrednik Afriške unije za krizo v Demokratični republiki Kongo (DRK). Predsednik DRK, Félix Tshisekedi, se je prav tako udeležil konference in naslovil mednarodno skupnost glede situacije v vzhodnem Kongu.

Zaradi umika sudanske vojske iz mesta Al-Fašir je zahodna regija Darfur skoraj v celoti pod nadzorom paravojaške milice Rapid Support Forces (RSF). Dvoletni konflikt med vojsko in RSF dosega novo kritično točko. Razmere v Al-Faširju so nejasne, saj je internetna povezava prekinjena, pojavljajo pa se poročila in videoposnetki o grozljivih zločinih in usmrtitvah. Združeni narodi, Afriška unija in nevladne organizacije izražajo globoko zaskrbljenost nad nasiljem in opozarjajo na možnost razpada Sudana.

Sudanska vojska je po dolgem obleganju izgubila ključno mesto El Fašer v Darfurju, s čimer je paravojaški skupini RSF prepustila nadzor nad skoraj celotnim Darfurjem. Združeni narodi so opozorili na poročila o grozodejstvih, ki jih je RSF zagrešila nad civilisti, vključno z usmrtitvami več kot 2000 ljudi. Afriška unija je prav tako obsodila poročana grozodejstva.

Predsednik Vietnama Luong Cuong se je v Hanoju sestal z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom, ki je prispel na dvodnevni uradni obisk. Med pogovori je Cuong poudaril, da bo Vietnam še naprej aktivno prispeval k miru, stabilnosti in razvoju v regiji in po svetu. Izpostavil je tudi, da Vietnam ceni podporo ZN pri obnovi in razvoju države po vojni.

Po vojaškem udaru in protestih, ki so jih vodili mladi, je polkovnik Michael Randrianirina prisegel kot novi predsednik Madagaskarja. Prejšnji predsednik Andry Rajoelina je pobegnil iz države zaradi množičnih protestov, ki so jih povzročila pomanjkanja elektrike in vode. Združeni narodi so obsodili vojaški udar in pozvali k hitri vrnitvi v ustavno ureditev.