V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so zajeli državo, po podatkih aktivističnih skupin povzpelo na najmanj 65. Medtem ko iranske oblasti skušajo razsežnost nemirov v javnosti zmanjšati in poročajo o nižjem številu žrtev, neodvisni viri opozarjajo na stotine ranjenih in na tisoče aretiranih protestnikov, ki so se odpravili na ulice po celotni državi. Iransko vodstvo vztraja pri uradni razlagi, da so dogodki pod nadzorom, vendar poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja s strani varnostnih sil. Aktivisti trdijo, da so represivni organi uporabili prekomerno silo pri zatiranju demonstracij, kar je privedlo do tragičnih izgub življenj v več mestih. Razmere ostajajo napete, saj se val nezadovoljstva kljub množičnim pridržanjem ne umirja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko poročila o številu ubitih še naprej nihajo glede na vir informacij. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi dejansko število žrtev lahko bilo še višje, saj je dostop do informacij v nekaterih delih države močno omejen zaradi motenj v komunikacijskih omrežjih.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Napovedana prenova dražb nepremičnin je naletela na kritike v industriji, pri čemer potrošniške skupine in aktivisti trdijo, da so edini, ki jih reforma prizadene, posredniki, ki "se igrajo" z zavajajočimi cenami. Kritiki menijo, da nekateri agenti izkoriščajo nepoštene prakse, reforma pa naj bi to preprečila.

Ponoči so prebivalci v Münchnu obvestili gasilce o požaru v taboru za brezdomce. Med gašenjem so našli truplo še neznane ženske. Preiskavo je prevzela umoristična komisija.

V Tbilisiju je policija množično aretirala aktiviste, ki so poskušali blokirati promet na aveniji Rustaveli med 329. dnem neprekinjenih protestov. Po navedbah gruzijskega Ministrstva za notranje zadeve je bilo aretiranih približno 20 ljudi, medtem ko aktivisti trdijo, da je številka višja in dosega do 30 aretiranih.

Od začetka sezone obiranja oljk so izraelski naseljenci izvedli že 158 napadov na Palestince na Zahodnem bregu, medtem ko je izraelska vojska opazovala. Izrael je deportiral 32 aktivistov, ki so pomagali palestinskim obiralcem oljk.

Dve leti po napadu 7. oktobra se po svetu krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, medtem ko se v Izraelu o tem molči ali posmehuje. Hkrati je Kolumbija izgnala vse izraelske diplomate, potem ko je izraelska mornarica prestregla humanitarno floto, ki je plula proti Gazi.

V ZDA 40 odstotkov volivcev meni, da Izrael namenoma ubija civiliste v Gazi. V Evropi narašča ogorčenje zaradi vojne v Gazi, kar se odraža v protestih in pozivih k prepovedi udeležbe Izraela na športnih in kulturnih dogodkih. Pristaniški delavci v Genovi in Livornu so blokirali pošiljko izraelskega orožja. Hutijevci v Jemnu so prevzeli odgovornost.

V rudniku lignita Hambach v Nemčiji so aktivisti zasedli bager in delno ustavili tekoče trakove. S tem protestirajo proti načrtovani sečnji gozda, ki naj bi omogočila gradnjo marine. Protestniki nasprotujejo uničevanju gozda »Sündenwald«.

Kolesarsko dirko Vuelta a España je prekinil protest propalestinskih aktivistov, kar je skrajšalo 16. etapo. Estonski kolesar Madis Mihkels je etapo končal na 87. mestu.

V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.

Mesto Mason v Tennesseeju je odobrilo pogodbo s podjetjem CoreCivic, drugim največjim zasebnim operaterjem zaporov v ZDA, za upravljanje nekdanjega zapora West Tennessee Detention Facility kot centra za pridržanje imigrantov.

V Veliki Britaniji so uvedli strožje zakone o orožju, ki preprečujejo posedovanje orožja osebam z zgodovino nasilja ali družinskega nasilja. Spremembe so uvedli po seriji ubojev, vključno s tistimi v Sussexu.

Oblasti v Hong Kongu so zaostrile ukrepe proti šestnajstim aktivistom, ki živijo v tujini in so osumljeni ogrožanja nacionalne varnosti. Odvzeli so jim potne liste in prepovedali finančno podporo. Ukrepi so bili sprejeti zaradi njihove domnevne vloge v nepriznanem parlamentu v tujini. Ti ukrepi so zadnji v nizu prizadevanj za zatiranje aktivistov in mnenjskih voditeljev, ki kritizirajo vlado.

Uradniki IOM so obiskali Afganistan, da bi ocenili naraščajočo krizo, ki jo je povzročilo prisilno izgon skoraj dveh milijonov afganistanskih migrantov iz Irana v zadnjih mesecih. Več kot 1300 aktivistov je zahtevalo konec brutalnega zatiranja Afganistancev v Iranu, pri čemer so poudarili, da je deportacija 'ilegalnih migrantov' le prikrit izraz za nehumano ravnanje z vsemi migranti. Do leta 2025 je bilo iz Irana prisilno deportiranih že več kot 1,5 milijona Afganistancev.

Hongkonške oblasti so zaostrile ukrepe proti 16 aktivistom s sedežem v tujini, ki so že bili tarča zaradi suma ogrožanja nacionalne varnosti. Dvanajstim aktivistom so odvzeli potne liste, šestnajstim pa prepovedali finančno podporo.

Vrhovno sodišče Vzhodnih Karibov je v torek razveljavilo kolonialni zakon v Sveti Luciji, ki je kriminaliziral istospolne spolne odnose. Odločitev, ki so jo pozdravili aktivisti v sicer pretežno konservativni regiji, se nanaša na zakona o tako imenovanem 'sodomiji' in 'hudi nespodobnosti'.

Ugotovljeno je bilo, da so imeli trije od šestih aktivistov, ki so prekinili odprtje Salzburških slavnostnih iger s propalestinskim protestom, judovske korenine. Poleg šestih protestnikov in nekdanje uslužbenke, ki naj bi omogočila vstop, je bila v incident vpletena tudi sedma aktivistka, ki je delovala kot »Festspiel-Maulwurf«. Vodja stranke SPÖ, Andreas Babler, je poskušal vzpostaviti stik z aktivisti po njihovi akciji, vendar se je kasneje nekoliko umaknil. Med incidentom so zaznali tudi komunikacijsko napako.

Več propalestinskih aktivistov je kljub navidezno visokim varnostnim ukrepom uspelo motiti otvoritev Salzburških slavnostnih iger. Aktivisti so za avstrijske medije, kot sta krone.at in exxpress.at, pojasnili, da je bil vstop na oder presenetljivo enostaven in da so imeli nenavadno veliko časa, preden so varnostne sile posredovale. Incident je sprožil vprašanja o učinkovitosti varnostnih ukrepov na dogodku.

Ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da v Gazi vlada »prava lakota« in je pozval k večji dobavi hrane, medtem ko je zavrnil trditve izraelskega premierja Netanjahuja, da lakote ni. Španija je napovedala, da bo v Gazo iz zraka spustila 12 ton hrane. Medtem so jemenski Huti zagrozili z zaostritvijo napadov na ladje, povezane z izraelskimi podjetji. Ameriška administracija pa je prekinila pogovore o prekinitvi ognja in obtožila Hamas pomanjkanja »dobre vere«.

Kljub izraelskemu "taktičnemu premoru" pri vojaških operacijah in napovedi o povečanju vstopa humanitarne pomoči v Gazo, so kolone s 100 tovornjaki s pomočjo komaj dosegle območje. Organizacije in strokovnjaki opozarjajo, da so ti ukrepi in pomoč še vedno "kaplja na vroč kamen" glede na obseg lakote in podhranjenosti, ki pesti več milijonov ljudi v Gazi. Mednarodna skupnost ostaja kritična, saj Izrael od marca omejuje vstop humanitarne pomoči.

Po incidentih na otvoritvi Salzburških slavnostnih iger so bili sprejeti zaostreni varnostni ukrepi, ki vključujejo več varnostnega osebja na nadaljnjih predstavah. Demonstrante so identificirali kot pripadnike skupine "Last Generation". Na dogodku, ki velja za veliko politično prizorišče, je kancler Stocker povabil Friedricha Merza, kar nakazuje na pomen srečanja tudi izven umetniškega konteksta.

Aktivisti so kot protest proti odločitvi predsednice Bundestaga, da se na Reichstagu ne bo izobesila mavrična zastava ob dnevu Christopherja (CSD), pred zgradbo Reichstaga izobesili ogromno, 400 kvadratnih metrov veliko mavrično zastavo. Ta akcija je bila odziv na odločitev Julie Klöckner, ki je povzročila veliko razburjenja.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Živalski vrt v Nürnbergu namerava usmrtiti nekatere pavijane zaradi pomanjkanja prostora v ograjenem prostoru. Ta odločitev je sprožila močne proteste in aktivistične akcije, kjer so se protestniki priklenili na vhod v živalski vrt, da bi preprečili usmrtitev. Aktivisti poudarjajo, da gre za vprašanje življenja in smrti ter si prizadevajo preprečiti usmrtitev zdravih živali.

Poročila kažejo, da je obsežen poseg administracije Trumpa v rodno ideologijo po Združenih državah Amerike pustil nekatere aktiviste v šoku, kar potrjujejo tudi poročila CNN-a. Ukrepi so usmerjeni v 'zavračanje radikalne ideologije'.