Iranska vlada je v odziv na dvanajstdnevne množične proteste in nemire v državi razglasila tridnevno državno žalovanje za žrtvami, ki so jih oblasti označile za mučence. Ukrep, ki se je začel izvajati 12. januarja 2026, je potrdil iranski predsednik Masud Pezeškian, o dogodku pa so sprva poročali iranski državni mediji in tiskovna agencija Reuters. Po navedbah državne radiotelevizije IRIB se bo predsednik Pezeškian osebno udeležil spominskih slovesnosti. Odločitev o žalovanju prihaja po obdobju intenzivnih uličnih nemirov, ki so terjali številna življenja, čeprav uradni Teheran uporablja terminologijo, ki poudarja žrtvovanje za državo, namesto da bi neposredno naslovil vzroke nezadovoljstva demonstrantov. Situacija v državi ostaja napeta, saj razglasitev žalovanja sovpada s prizadevanji vlade, da bi stabilizirala razmere po dveh tednih vsesplošnih demonstracij. Mednarodni opazovalci in tiskovne agencije, vključno z Al Jazeero, dogajanje interpretirajo kot poskus oblasti, da bi zmanjšale napetosti in konsolidirale javno mnenje po obdobju nasilnih spopadov na ulicah iranskih mest.

Indija in Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta ostro obsodili odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda ter ponovno potrdili svojo podporo ozemeljski celovitosti Federalne republike Somalije. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izpostavilo dolgoletne vezi s Somalijo in poudarilo, da mora biti suverenost države spoštovana v skladu z mednarodnim pravom. Ta diplomatska poteza New Delhija prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer Indija zavzema zadržano stališče do vprašanja Grenlandije, kljub vse močnejši retoriki Združenih držav Amerike. Svet ministrov za zunanje zadeve OIC je na izrednem zasedanju v Džedi sprejel resolucijo, ki izraelsko priznanje odcepljene regije označuje za nezakonito in nepooblaščeno vmešavanje. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je v svojem nagovoru poudaril, da je srečanje potekalo v kritičnem obdobju, ko se Somalija sooča z grožnjami svoji enotnosti. Poleg vprašanja Somalije je svet obravnaval tudi izraelsko agresijo na palestinskih ozemljih ter načrte za priključitev in razseljevanje prebivalstva. Napetosti so se stopnjevale po obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, kar je vlada v Mogadišu označila za nedopustno kršitev državnih meja. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je ob tem napovedal, da se bo njegova regija pridružila Abrahamovim sporazumom, kar dodatno zapleta varnostne in diplomatske odnose v Afriškem rogu. Indijska podpora Somaliji v tem kontekstu predstavlja pomembno diplomatsko utež zoper enostranske poteze Tel Aviva.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V 90. letu starosti je umrl Jamil Azar, eden od pionirjev in najbolj prepoznavnih obrazov katarske televizijske mreže Al Jazeera. Azar, ki je bil del ekipe že od samega začetka delovanja mreže leta 1996, je bil v arabskem svetu znan kot avtor legendarnega slogana 'Mnenje in drugo mnenje', ki je postal zaščitni znak te medijske hiše. Njegova kariera je močno zaznamovala arabski medijski prostor, saj je veljal za avtoriteto na področju televizijskega novinarstva. Poleg vloge voditelja poročil je deloval tudi kot urednik in mentor mlajšim generacijam novinarjev. Njegovo delo je pripomoglo k vzpostavitvi Al Jazeere kot ključnega vira informacij na Bližnjem vzhodu, ki je pogosto izzival prevladujoče državne narative v regiji. Azarjeva smrt predstavlja konec določenega obdobja za mrežo, ki je pod njegovim vplivom sooblikovala sodobne standarde arabskega poročanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot župan New Yorka v zasebni ceremoniji na opuščeni podzemni postaji Old City Hall. Zaprisegla ga je newyorška državna tožilka Letitia James ob polnoči na silvestrovo. Kot demokratični socialist je obljubil, da se bo boril proti krizi dostopnosti v enem najdražjih mest v Ameriki. Prisego je opravil nad Koranom.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izjavil, da Izrael poskuša izvoziti krizo iz Gaze na območje Afriškega roga. Po njegovih besedah so oblasti v odcepljeni regiji Somaliland sprejele tri ključne pogoje Izraela v zameno za uradno priznanje neodvisnosti. Ti pogoji naj bi vključevali prisilno naselitev palestinskih beguncev, vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča na strateški lokaciji ter pridružitev Somalilanda k Abrahamovim sporazumom za normalizacijo odnosov. Predsednik Mohamud je poudaril, da Izrael s temi potezami zasleduje predvsem nadzor nad ključnimi morskimi potmi v Rdečem morju. Somalijska vlada to razume kot neposreden napad na svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Izrael z morebitnim priznanjem Somalilanda legalizira procese, ki so se prej odvijali v tajnosti. Dogajanje dodatno stopnjuje napetosti v regiji, ki je že tako destabilizirana zaradi sporov glede morskih meja in vpliva tujih sil.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

V Gazi so izraelske sile ubile Palestinca, medtem ko se kršitve premirja nadaljujejo. Na zasedenem Zahodnem bregu se stopnjuje nasilje in ugrabitve. Palestinski moški je v severnem Izraelu z avtomobilom zapeljal v moškega in nato zabodel mlado žensko, oba sta umrla. Izraelska vojska je zaradi tega začela operacijo na območju napadalca.

V letalski nesreči v Turčiji je umrl libijski načelnik generalštaba z delegacijo. Letalo Falcon 50 je strmoglavilo v okrožju Haymana blizu Ankare. V nesreči ni preživel nihče, skupno je umrlo osem ljudi, med njimi pet uradnikov in trije člani posadke. Libijski premier je smrt označil za tragično nesrečo. Iskalne in reševalne ekipe so okrepile operacije na kraju nesreče.

Po navedbah turških uradnikov je strmoglavljenje zasebnega letala v Ankari, v katerem je umrl načelnik generalštaba libijske vojske Mohammed al-Haddad, povzročila tehnična napaka, natančneje težave z elektriko v sistemih za letenje.

Zasebno letalo Falcon 50 z libijskim generalom Mohamedom Al-Haddadom na krovu je strmoglavilo v Turčiji približno 40 minut po vzletu iz letališča Esenboğa v Ankari. Pilot je zahteval dovoljenje za zasilni pristanek, preden je bil izgubljen kontakt. Turške oblasti so našle razbitine letala, potrdile pa so tudi smrt vseh na krovu.

Izraelski Kneset je podaljšal nujni zakon, znan kot zakon o Al Jazeeri, za dve leti, s čimer omogoča nadaljnje zapiranje tujih medijskih hiš in prepoved njihovega delovanja. Ta zakon, ki je bil prvotno uporabljen za zaprtje pisarne Al Jazeere in prepoved njenega dela v Jeruzalemu in Izraelu, omogoča komunikacijskemu ministru in premierju, da brez sodne odredbe zapreta tuje kanale in zasežeta njihovo opremo. Podaljšanje zakona velja do leta 2027.

Izraelske sile so napredovale v območje Kunejtre v Siriji, na Golanski planoti, in postavile dve vojaški nadzorni točki. Poročilo o tem je objavila Al Jazeera.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki ga je podprl Trump, je izraelsko obstreljevanje v Gazi v sredo poškodovalo enajst Palestincev, poroča Al Jazeera. Palestinska tiskovna agencija WAFA poroča, da je najmanj ena oseba v kritičnem stanju. Medtem se nadaljujejo obtožbe, da Izrael izvaja genocid v Gazi in načrtuje etnično čiščenje ter zasedbo območja.

Spletna stran za elektronske vizume v Somaliji ima varnostno pomanjkljivost, ki omogoča dostop do občutljivih podatkov. Al Jazeera je ugotovila, da spletišču primanjkuje ustreznih varnostnih protokolov, kar bi lahko izkoristili zlonamerni akterji in prenesli občutljive podatke.

V Gazi je zaradi podhladitve umrl palestinski dojenček, saj so močno deževje in mrzlo vreme povzročili poplave in poslabšali že tako težke humanitarne razmere.

Vodstvo Hamasa je predlagalo zamrznitev oborožitve v zameno za dolgoročno prekinitev ognja v Gazi. Khaled Mechaal, nekdanji vodja islamističnega gibanja, je za Al Jazeero izjavil, da je popolna razorožitev nesprejemljiva, vendar je gibanje odprto za zamrznitev orožja in prisotnost mednarodnih mirovnih sil na meji med Gazo in Izraelom kot garancijo proti vojaški eskalaciji.

Sirija je v ponedeljek, 8. decembra, praznovala prvo obletnico padca režima Bašarja al-Asada z molitvami ob zori, vojaškimi paradami in govori, ki so dan označili kot začetek novega poglavja. Predsednik Ahmad al-Šaraa je vodil molitev v mošeji Umajad v Damasku. Al Jazeera je govorila s Sirijci, ki so praznovali obletnico padca dolgoletnega vladarja.

Al Jazeera napoveduje zmago zaveznikov sedanjega predsednika Kirgizistana na današnjih parlamentarnih volitvah. Rezultati bodo pokazali, ali bo vladajoča koalicija ohranila večino.

Kljub prekinitvi ognja so izraelska letala izvedla zračne napade in obstreljevanje več območij v Gazi. V izraelskih operacijah na jugu Gaze so nadaljevali z zračnimi napadi, detonacijami in obsežnimi operacijami. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila štiri ljudi, ki so zapustili tunele na jugu območja Gaze in jih označila za teroriste.

Med 18. in 24. novembrom 2025 je izraelska vojska v Gazi ubila 88 Palestincev in ranila 231. Izraelski napad na begunsko taborišče Al-Maghazi je zahteval eno žrtev, medtem ko sta bila v drugih izraelskih napadih v Gazi ubita še dva Palestinca.

Izrael je izvedel nove zračne napade na območje Gaze, v katerih je bilo ubitih sedem Palestincev, s čimer se je število smrtnih žrtev od začetka prekinitve ognja povečalo na 318. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila pet visokih članov Hamasa v Gazi.

Izraelska vojska je okrepila svoje napade na območju Gaze, pri čemer je kršila prekinitev ognja in povzročila znatno uničenje ter civilne žrtve. Izraelski zračni in kopenski napadi so se nadaljevali v južnem in osrednjem delu Gaze, topništvo pa je obstreljevalo stanovanjska območja. Napadi so bili izvedeni v bližini Rafa, Khan Younisa, Deir el-Balaha in mesta Gaza.

Donald Trump je med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Beli hiši ponovno odločno branil slednjega glede umora Džamala Khashoggija leta 2018. Trump je izjavil, da je bil Khashoggi "izjemno kontroverzen". Med novinarskim soočenjem v Beli hiši je Trump pozval, naj se gosta (princa bin Salmana) ne spravlja v zadrego.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije po glasovanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Razpravljalo se je tudi o razlogih, zakaj so ultraortodoksni Judje proti novačenju v izraelsko vojsko.

Južna Afrika preiskuje skrivnostno vlogo Izraela pri prenosu 153 Palestincev iz Gaze v Johannesburg. Izrael trdi, da so imeli Palestinci dovoljenje tretje države. Predsednik Cyril Ramaphosa je izrazil zaskrbljenost, da se Palestince »izriva«. Nevladna organizacija je ponudila nastanitev za prispele Palestince, potem ko je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo njihov izkrcanje.

José Antonio Kast, kandidat skrajne desnice, je na zaključku kampanje v Santiagu dejal, da bo tokrat zmagal na volitvah. Jeannette Jara, predstavnica levice, pa je izjavila, da Čile ne razpada in da ne širijo sovraštva.

Hamas je sporočil, da je v Rafi našel posmrtne ostanke izraelskega vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit in ujet pred vojno leta 2014. Bela hiša je zahtevala vrnitev njegovega trupla za prehod militantov Hamasa, ujetih v izraelskem ozemlju. Viri Hamasa so Al Jazeeri povedali, da so ostanke našli v tunelu v vzhodni Rafi.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.

Izrael je izvedel zračni napad na južni del Libanona, pri čemer je ena oseba umrla, devet pa je bilo ranjenih. Napad naj bi bil usmerjen na cilje Hezbollaha. Po prvih podatkih je umrla ena oseba, osem pa je ranjenih.

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Al Jazeero izrazil prepričanje, da Rusija ne bo napadla nobene države članice Nata ali Evropske unije. Poudaril je, da je Nato pripravljen na morebitno rusko agresijo, in pozval Evropsko unijo, naj pripravi mirovni načrt za Ukrajino.

Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.

Ministri za zunanje zadeve muslimanskih držav so podprli povojni okvir za Gazo, kjer bi Palestinci prevzeli nadzor nad varnostjo in upravljanjem, ter poudarili pomen mandata ZN za stabilizacijsko silo. Turčija si želi povojne ureditve, v kateri bi Palestinci zagotavljali varnost. ZDA so članicam Varnostnega sveta ZN predložile osnutek resolucije o ustanovitvi mednarodne sile v Gazi za najmanj dve leti, ki bi ZDA in drugim sodelujočim državam omogočala širok mandat za upravljanje in zagotavljanje varnosti do konca leta 2027, z možnostjo podaljšanja.

Iran je potrdil, da je prejel sporočilo zunanjega ministrstva o začetku novih pogajanj o jedrskem sporazumu. Tiskovna predstavnica iranske vlade, Fateme Mohadžerani, je za SNN TV dejala, da je zunanje ministrstvo prejelo sporočilo z zahtevo za nove pogovore o jedrskem sporazumu. Pred tem je Baghdad Today poročal, da so ZDA Iranu posredovale sporočilo preko Omana. Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je napovedal obnovo jedrskih objektov, ki so bili tarča napadov ZDA in Izraela.

Izrael je sprožil nove zračne napade na Gazo, potem ko so forenzične preiskave potrdile, da tri trupla, ki jih je vrnil Hamas, niso trupla talcev. ZDA so pripravile načrt za Gazo, ki predvideva večnacionalne sile za ločitev Hamasa od izraelske vojske. Prizadevanja Hamasa za zavajanje Izraela, ZDA in posrednikov se nadaljujejo.

Iranska vlada je sporočila, da je ministrstvo za zunanje zadeve prejelo sporočilo o začetku novih pogajanj glede jedrskega sporazuma, vendar podrobnosti niso bile razkrite. Iranski predsednik Masud Pezeškian je izjavil, da bo Iran obnovil svoje jedrske objekte in jih okrepil.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Po izraelskih zračnih napadih na Gazo, v katerih je umrlo več kot 100 Palestincev, je izraelska vojska sporočila, da je premirje ponovno vzpostavljeno. Kot odgovor na napad Hamasa je IDF ciljal na več kot 30 visokih poveljnikov različnih terorističnih skupin v Gazi. Keir Starmer je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelskih napadov, Francija pa poziva k takojšnji obnovitvi premirja.

Kljub prekinitvi ognja je v izraelskih napadih v Gazi umrlo med 33 in 104 ljudi, med njimi najmanj 16 otrok. Izrael je izvedel napade kot odgovor na napad Hamasa na svoje vojake, pri čemer je bil ubit en izraelski vojak.

Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na mesto Gaza, potem ko je premier Netanjahu obtožil Hamas kršenja premirja. Civilna obramba v Gazi poroča o najmanj treh izraelskih zračnih napadih na palestinsko ozemlje. Ameriški podpredsednik JD Vance kljub napadom meni, da premirje še vedno velja.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Hamas je predal posmrtne ostanke, ki ne pripadajo pogrešanemu talcu, temveč Izraelcu, katerega truplo je bilo najdeno že leta 2023 in pokopano. Izraelski premier Netanjahu je dejal, da v krsti, ki jo je predal Hamas, ni bilo posmrtnih ostankov talca. Družina pokojnika bo morala grob odpreti že tretjič. Izrael je dejanje Hamasa označil za kršitev sporazuma o Gazi.

Poročila navajajo, da ZDA in Izrael razmišljata o načrtu za delitev Gaze na dva dela, kjer bi en del nadzoroval Hamas, drugega pa izraelska vojska. Medtem sta bila v izraelskih zračnih napadih na Gaza City ubita dva Palestinca, dva otroka pa sta bila ranjena. Smrtne žrtve izraelske ofenzive v Gazi naj bi narasle na 68.234, ranjenih pa je 170.373. Na Zahodnem bregu je bil v begunskem taborišču Askar v Nablusu ubit palestinski otrok zaradi izraelskega streljanja. V okviru dogovora o prekinitvi ognja je Izrael izpustil 250 Palestincev, ki so prestajali dolge zaporne kazni zaradi nasilnih napadov, več kot 1700 drugih pa je bilo pridržanih v Gazi brez obtožb.

Hamas je napovedal, da bo v soboto zvečer predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da se bo vojna s Hamasom končala po drugi fazi načrta, ki vključuje razorožitev Hamasa.

Izraelske sile so v Gazi ubile enajst članov palestinske družine, kar je najhujša kršitev premirja doslej. Izpuščeni palestinski zaporniki poročajo o groznih razmerah v izraelskih zaporih in so ob vrnitvi v Gazo šokirani nad obsegom razdejanja. Mnogi ne morejo prepoznati svojega doma, prav tako pa so pogosto izpostavljeni brutalnemu ravnanju.