Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je srbska policija v preteklem obdobju uspešno opravila svoje naloge ter ohranila javni red in mir, kljub temu da se je država soočala z rekordnim številom neprijavljenih javnih shodov in blokad. Po Dačićevih besedah so od tragedije v Novem Sadu zabeležili kar 29.000 takšnih dogodkov, kar predstavlja izziv brez primere v zgodovini države. Minister je poudaril, da policija kljub pritiskom in nezakonitosti shodov ni ogrozila stabilnosti države. Poleg ocene varnostnih razmer se je Dačić dotaknil tudi prihajajočih volitev in sodelovanja s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Čeprav o točnem datumu ali obliki skupnega nastopa na volitvah še niso razpravljali, je Dačić zagotovil, da koalicija med njegovo Socialistično partijo Srbije (SPS) in Vučićevo Srbsko napredno stranko (SNS) ostaja trdna. Poudaril je, da sta stranki v desetih letih sodelovanja premostili vse morebitne spore in da bo SPS ohranila svojo identiteto tudi v prihodnje. Ob tem je sarkastično pripomnil, da volitve niso nekaj, kar bi si ljudje želeli vsak dan, in napovedal pripravljenost stranke na volilno tekmo, ki naj bi se po Vučićevih napovedih odvila konec leta 2026.

Ivica Dačić je ponovil, da je proti predčasnim volitvam, ker meni, da mora obstajati red, in dodal, da o tem ni govoril s predsednikom države Aleksandrom Vučićem in vrhom SNS. Vučić je izjavil, da bodo letos volitve in zanikal obtožbe opozicije, da je kdaj kradel na volitvah ali lagal.

Predsednik Vučić je ob obisku vojašnice Vasa Čarapić izrazil upanje, da se bodo napadi na Venezuelo umirili. Poleg tega je dejal, da bo ponovna uvedba vojaškega roka okrepila državo in vplivala na vzgojo.

Podpredsednica srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Marinika Tepić je v petek ostro kritizirala aktualno srbsko oblast pod vodstvom Aleksandra Vučića. Tepić je dejala, da Srbija pod trenutnim režimom nadaljuje politiko izolacije od Evrope, medtem ko ostale države kandidatke napredujejo v procesu pridruževanja Evropski uniji. Vučićevo vodenje države je primerjala z obdobjem Slobodana Miloševića in opozorila na nevarnost ponovne mednarodne osamitve države. Na obtožbe se je hitro odzval Nemanja Starović, minister za evropske integracije in član vladajoče Srbske napredne stranke (SNS). Starović je navedbe opozicije zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da današnja Srbija nima skoraj nobenih podobnosti s tisto izpred dvajsetih let. Po njegovih besedah vlada ostaja zavezana reformam, vendar se hkrati spopada z izzivi, ki jih prinašajo spremenjene geopolitične razmere v regiji in širše v Evropi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob prvem dnevu leta 2026 obiskal praznični sejem pred poslopjem Narodne skupščine v Beogradu, kjer je napovedal, da bo promet na tej ključni prometnici ponovno vzpostavljen najpozneje v ponedeljek, 5. januarja. Območje, kjer so pred kratkim odstranili šotore tabora, poimenovanega 'Ćacilend', trenutno zasedajo praznične stojnice, vendar se bo po predsednikovih besedah stanje normaliziralo v nekaj dneh. Ob obisku se je Vučić dotaknil tudi političnega dogajanja in komentiral javnomnenjsko podporo opoziciji ter študentskim gibanjem. Izjavil je, da nasprotniki oblasti trenutno ne bi mogli zmagati na volitvah, vendar je poudaril, da ostaja vprašanje, kakšno bo politično razmerje sil čez deset mesecev. Njegovi komentarji prihajajo v obdobju intenzivnih infrastrukturnih projektov, ki jih je napovedoval ob koncu lanskega leta, vključno z dokončanjem Donavskega koridorja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Vlada Republike Srbije je v proračunu za leto 2026 močno oklestila sredstva za šport, pri čemer je največji upad financiranja utrpela Teniška zveza Srbije. Proračun zveze so zmanjšali za 50 milijonov dinarjev, kar je v javnosti sprožilo ugibanja o političnih motivih za takšno odločitev. Številni opazovalci poudarjajo, da bi lahko šlo za povračilni ukrep zoper najboljšega teniška igralca sveta Novaka Đokovića, ki je pred kratkim javno podprl študentske proteste v državi. Poleg tega se v športnih krogih pojavljajo domneve, da je zmanjšanje sredstev kazen za domnevno slabo delo predsednika zveze Gorana Đokovića. Takšna poteza vlade pod vodstvom predsednika Aleksandra Vučića po mnenju kritikov resno ogroža prihodnost srbskega tenisa, ki je državi v preteklosti prinesel številne mednarodne uspehe. Medtem ko vlada uradno zagovarja varčevalne ukrepe, opozicijski mediji poročajo o načrtnem discipliniranju neposlušnih športnih funkcionarjev in športnikov.

Ameriški urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) je sprejel odločitev o podaljšanju licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS), ki bo po novem veljala do 23. januarja. Srbski finančni minister Siniša Mali je poudaril, da so te novice neposreden rezultat intenzivnih diplomatskih prizadevanj in pogovorov predsednika države Aleksandra Vučića z uradniki v Washingtonu. Odločitev ameriških oblasti je ključna za stabilnost srbskega energetskega sektorja, saj omogoča nemoteno poslovanje podjetja v obdobju mednarodnih sankcij. Podaljšanje licence predstavlja pomemben diplomatski uspeh za srbsko vlado, ki si prizadeva za zagotavljanje energetske varnosti v kompleksnih geopolitičnih razmerah. Po navedbah ministra Malija in premierja Miloša Vučevića ta poteza potrjuje strateško težo dialoga z ameriškimi institucijami. Srbski uradniki so izpostavili, da bi prekinitev licence lahko povzročila resne motnje na trgu naftnih derivatov, zato je odločitev OFAC-a sprejeta z velikim olajšanjem.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v novoletni poslanici državljanom napovedal, da bodo v prihodnjih 24 urah objavljene "fenomenalne" politične novice, ki naj bi prinesle zgodovinske premike za državo. Čeprav podrobnosti o naravi teh novic niso bile razkrite, je Vučić poudaril optimizem glede prihodnjega političnega razvoja Srbije. Poleg političnih obetov je predsednik izpostavil tudi tehnološki napredek države, saj se je Srbija na svetovni lestvici pripravljenosti na uporabo umetne inteligence povzpela s 57. na 39. mesto. S tem dosežkom se je država uvrstila med zgornjih 20 odstotkov najbolje pripravljenih držav na tem področju, kar Vučić označuje za fantastičen in zgodovinski uspeh. Retorika o velikih zmagah prihaja v času, ko se srbska oblast sooča z notranjimi pritiski in poskuša utrditi svojo mednarodno in tehnološko podobo.

Predsednik Demokratske stranke (DS) Srđan Milivojević je v pisni izjavi ostro kritiziral srbskega predsednika Aleksandra Vučića in ga obtožil, da s svojimi izjavami o dogodkih v črnogorski Zeti sramoti državo. Milivojević trdi, da Vučićeva retorika ne predstavlja pristne skrbi za srbsko skupnost zunaj matične države, temveč gre za politično manipulacijo. Po njegovih besedah Vučić nima moralne pravice podučevati drugih o demokraciji in vladavini prava, saj je njegov režim v Srbiji leta načrtno razgrajeval neodvisne institucije in kršil temeljne človekove pravice. Kritika prihaja v času povečanih napetosti med Beogradom in Podgorico, kjer Vučićev režim skuša prevzeti vlogo zaščitnika srbskih interesov v sosednjih državah. Milivojević poudarja, da je takšno delovanje protislovno, saj se srbske oblasti doma soočajo z očitki o avtoritarnem vladanju in spodkopavanju pravne države. Opozicijski voditelj je še dodal, da so poskusi Beograda, da bi se predstavil kot branilec svobode v regiji, neprepričljivi glede na dejansko stanje demokracije znotraj meja same Srbije. Ta politični spor dodatno osvetljuje globok razkorak med srbsko oblastjo in opozicijo glede regionalne politike in standardov upravljanja.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se bo udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo potekalo med 19. in 23. januarjem 2026 v švicarskem Davosu. Organizatorji so njegovo udeležbo že uradno napovedali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Srbska stran dogodek interpretira kot strateško priložnost za krepitev gospodarskih vezi s ključnimi mednarodnimi partnerji in promocijo investicijskega potenciala države. Udeležba srbskega predsednika na tem prestižnem dogodku prihaja v času, ko se njegova administracija spopada z nekaterimi notranjepolitičnimi izzivi. Kljub temu Beograd dogodek v Davosu izpostavlja kot ključno platformo za uveljavljanje srbskih interesov med svetovno politično in gospodarsko elito. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših letnih dogodkov za srbsko zunanjo politiko na področju ekonomije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da je država sklenila nove pogodbe za nakup oborožitve v vrednosti več milijard evrov. Po Vučićevih besedah bodo te investicije Srbijo postavile med najbolje opremljene evropske države na področju protizračne obrambe. Predsednik je poudaril, da so bili dogovori podpisani pred dvema dnevoma, vendar podrobnosti o dobaviteljih ali specifičnih sistemih v prvih izjavah ni razkril. Ta korak pomeni nadaljevanje intenzivnega oboroževanja srbskih sil, kar Beograd opravičuje s potrebo po zagotavljanju nacionalne varnosti in modernizaciji vojaške infrastrukture.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javni izjavi poudaril uspehe pri zmanjševanju čakalnih dob v zdravstvenem sistemu. Po njegovih besedah se je število pacientov, ki čakajo na kirurške posege, v dobrem letu dni drastično zmanjšalo. Iz oktobrskih 65.000 čakajočih v letu 2024 se je številka do konca leta 2025 spustila na 29.000, kar predstavlja zmanjšanje za 36.000 oseb. Vučić je izpostavil, da bo nadaljnje krajšanje čakalnih vrst ostalo ena od ključnih državnih prioritet srbskih oblasti. Napovedal je sistemske ukrepe in nadaljnja vlaganja v zdravstveno infrastrukturo, da bi državljanom omogočili hitrejši dostop do nujnih operativnih posegov. Objava teh podatkov služi kot potrditev učinkovitosti nedavnih reform v srbskem javnem zdravstvu, ki se je v preteklosti spopadalo z dolgotrajnimi zastoji pri obravnavi bolnikov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Podpredsednik črnogorske vlade za zunanje in evropske zadeve Filip Ivanović je ostro zavrnil navedbe o aretaciji politika Milana Kneževića. Ivanović je pojasnil, da Knežević ni bil aretiran, temveč je po lastni volji in brez kakršnega koli zunanjega pritiska vstopil v policijsko vozilo z namenom, da v njem ostane. Po podpredsednikovih besedah naj bi politik celo zavrnil eksplicitne pozive policistov, naj vozilo zapusti, saj za njegov pridržaj ni bilo zakonske podlage. Ivanović je ob tem opozoril regionalne politike, vključno s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, naj svoje izjave o solidarnosti in notranjih dogajanjih v Črni gori opirajo na preverjene informacije. Poudaril je, da so odzivi določenih politikov iz regije temeljili na dezinformacijah o domnevnem preganjanju njihovih soborcev. Medtem ko so uradni viri zanikali aretacijo Kneževića, so poročila potrdila, da je bilo v povezanih policijskih operacijah na območju Zete pridržanih več kot 40 oseb.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je odzval na nedeljsko akcijo študentskih protestnikov, ki so po državi zbirali podpise za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Vučić je pobudo označil za običajno strankarsko aktivnost in izrazil dvom o verodostojnosti navedb o številu zbranih podpisov. Po njegovih ocenah organizatorji niso zbrali niti sedmih odstotkov od javno objavljenega števila, ob tem pa je ponovil svoj poziv k dialogu z vsemi vpletenimi stranmi. Napetosti med oblastjo in študentskimi gibanji se stopnjujejo že dalj časa, pri čemer študenti vztrajajo pri zahtevah po političnih spremembah in prenovi volilnega procesa. Vučićeva retorika, ki vključuje cinizem glede moči opozicijskih pobud, dodatno poglablja razkorak med državno politiko in civilno družbo, ki opozarja na nepravilnosti v političnem sistemu. Kljub predsednikovi ponudbi za dialog, študentski predstavniki ostajajo skeptični do iskrenosti tovrstnih pobud, zlasti po nedavnih incidentih na protestih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v svojem letnem nagovoru javnosti izpostavil dva ključna cilja za leto 2026, ki sta ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje zgodovinsko najuspešnejših gospodarskih rezultatov. Vučić je leto 2026 označil za prelomno, saj državo po njegovih napovedih takrat čakajo najpomembnejše volitve v sodobni zgodovini, hkrati pa je presenetil z izjavo, da bi to lahko bil njegov zadnji tovrstni nagovor v vlogi predsednika republike. Napovedi o gospodarskem razcvetu prihajajo v času, ko se Srbija pod Vučićevim vodstvom sooča z naraščajočimi pritiski mednarodne skupnosti in notranjepolitičnimi izzivi, vključno s kritikami opozicije o izolaciji države. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 po vseh ekonomskih kazalnikih najboljše leto v zgodovini Srbije, pri čemer se zanaša na nadaljnjo krepitev vojske in strateško krmarjenje med interesi Washingtona, Bruslja in Moskve. Kljub optimizmu glede gospodarske rasti ostaja politična prihodnost države negotova, zlasti zaradi Vučićevih namigov o morebitnem odhodu s čela države pred iztekom mandata.

Aleksandar Vučić je na letni konferenci za medije izpostavil dva ključna cilja za leto 2026: ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljših gospodarskih rezultatov v zgodovini države. Poudaril je, da bo Srbija nadaljevala s politiko vojaške nevtralnosti in si prizadevala za mir v regiji, pri tem pa se bo držala Ustanovne listine Združenih narodov glede Kosova, Metohije in drugih kriz po svetu. Napovedal je tudi novo, pomembno povečanje pokojnin v letu 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne in božične poslanice številnim svetovnim voditeljem, pri čemer je opazna selektivnost pri evropskih državnikih. Med prejemniki čestitk so se letos ponovno znašli srbski predsednik Aleksandar Vučić, madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico, ki ostajajo med redkimi evropskimi voditelji z ohranjenimi diplomatskimi stiki s Kremljem. Putin je četrto leto zapored iz seznama izpustil večino voditeljev držav članic Evropske unije, ki so po ruski invaziji na Ukrajino zavzele ostro politiko sankcij. Posebno pozornost je vzbudila čestitka namenjena ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom po njegovi vrnitvi na oblast. V preteklem letu, ko je v Beli hiši še sedel Joe Biden, takšne geste ni bilo. Kremelj je ob tem objavil seznam, ki poleg omenjenih vključuje še kitajskega predsednika Xi Jinpinga in druge voditelje držav članic skupine BRICS ter nekaterih nekdanjih sovjetskih republik. Ta poteza Kremlja jasno odraža trenutno rusko zunanjepolitično usmeritev, ki se osredotoča na države, ki ne podpirajo zahodne politike izolacije Rusije.

Nebojša Vukanović, poslanec v Narodni skupščini Republike Srbske in vodja Liste za pravno in red, je bil na mejnem prehodu Rača med Bosno in Hercegovino ter Srbijo zadržan več kot štiri ure. Po navedbah Vukanovića srbska mejna policija za ta postopek ni podala nobene pravne podlage ali pojasnila. Incident je ostro obsodil na svojem blogu, kjer je zapisal, da v Srbijo očitno niso dobrodošli Srbi, ki niso zvesti režimu predsednika Aleksandra Vučića. Vukanović je zaradi dogodka napovedal kazenske ovadbe proti srbskemu notranjemu ministru Ivici Dačiću in drugim odgovornim osebam. Politični analitiki dogodek povezujejo z Vukanovićevimi preteklimi kritikami srbskega političnega vrha, kar bi lahko kazalo na sistemsko omejevanje gibanja opozicijskih politikov iz regije, ki se ne strinjajo z uradno politiko Beograda. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in obtožb o zlorabi državnih organov za politične namene.

Aleksandar Vučić je izjavil, da je bil Milan Knežević aretiran, ker je branil referendumsko voljo naroda. Vučićevo vmešavanje v dogajanje v Botunu pa je lokalni protest spremenilo v resno politično krizo z regionalnimi posledicami.

Uprava policije je sporočila, da med aretiranimi v Botunu ni bilo mladoletnikov, s čimer je zanikala prejšnje navedbe. Vse osebe, privedene v policijsko postajo po protestu v Botunu, so po zaslišanju izpustili.

Biro za družbena raziskovanja (BIRODI) je objavil izsledke analize poročanja srbske javne televizije RTS, ki razkrivajo izrazito nesorazmerje v zastopanosti političnih akterjev v medijskem prostoru. V nedeljo, 28. decembra, je bil srbski predsednik Aleksandar Vučić na omenjeni televiziji viden 23,5 minute, medtem ko je študentska pobuda »Razpiši zmago«, ki si prizadeva za razpis izrednih parlamentarnih volitev, dobila le eno minuto prostora. Ta razkorak pomeni, da je bil predsednik v programu kar 23-krat bolj prisoten od civilnodružbene akcije, ki neposredno naslavlja vprašanje demokratičnih procesov v državi. Analitiki poudarjajo, da takšna uredniška politika javnega servisa kaže na sistematično favoriziranje vladajočega režima in omejevanje prostora za opozicijska ali protestna gibanja. Študenti so v okviru svoje akcije zbirali podpise za razpis volitev, vendar so bili njihovi napori v informativnih oddajah RTS praktično spregledani ali zreducirani na minimum. Po drugi strani so dejavnosti predsednika Vučića, vključno z njegovimi nastopi v zabavnih in informativnih segmentih, zasedale osrednji del nedeljskega programa, kar po mnenju BIRODI-ja krši načela objektivnega in uravnoteženega obveščanja javnosti.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Srbski odvetnik Čedomir Stojković, ki je bil aretiran v ponedeljek, je bil po zaslišanju izpuščen, da se v nadaljevanju postopka brani s prostosti. Višje javno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje spodkopavanja ustavne ureditve zaradi serije objav na družbenih omrežjih v obdobju od leta 2022 do danes. Tožilstvo trdi, da je Stojković s svojimi zapisi domnevno pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in njihovih predstavnikov. Stojković je po izpustitvi na družbenem omrežju Facebook objavil zapisnik zaslišanja in zavrnil vse očitke. Poudaril je, da gre za politični pregon in osebno maščevanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njegovih besedah je povod za aretacijo vložitev tožbe v povezavi s projektom "Sarajevo safari". Primer sproža vprašanja o svobodi govora in pritisku na pravne zastopnike, ki kritizirajo aktualno srbsko oblast.

Srbski prebivalci na Kosovu in Metohiji so se v nedeljo, 28. decembra 2025, v velikem številu udeležili volitev in s tem potrdili politično smer, ki jo zagovarjata uradni Beograd in predsednik Aleksandar Vučić. Po besedah direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, Petra Petkovića, je Srpska lista prejela skoraj 3.000 glasov več kot na prejšnjih volitvah, ki so potekale februarja. Petković je izpostavil, da ta rezultat ne pomeni le politične zmage, temveč zagotavlja dolgoročni obstoj srbskega naroda v regiji. Petković je v uradni izjavi poudaril, da je narod pokazal visoko mero odgovornosti in enotnosti, saj se je odzval na poziv srbske države k udeležbi. Po navedbah urada je bila volilna udeležba ključna za ohranitev vpliva srbske skupnosti v lokalnih institucijah. Visoka stopnja podpore Srpski listi po mnenju urada kaže na trdno povezanost srbskega naroda s svojo državo, kljub zapletenim političnim razmeram na terenu. Dogodek je neposredno povezan s predvolilnimi opozorili, da so prav te decembrske volitve eksistencialnega pomena za Srbe na Kosovu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Beogradu izvedel svojo tradicionalno letno tiskovno konferenco, na kateri je državljanom predstavil poročilo o delu in vizijo prihodnosti države. Dogodek je potekal v prostorih Hiše e-uprave, kjer je predsednik obravnaval ključna vprašanja s področja notranje politike, gospodarstva in mednarodnih odnosov. Na konferenci, ki jo je napovedala predsednikova služba za sodelovanje z mediji, je Vučić izpostavil strateške cilje Srbije in se odzval na aktualne družbene izzive. Njegov nastop sledi nizu diplomatskih dejavnosti, vključno s sprejemanjem novih veleposlanikov in obiski predstavnikov države v tujini, kar kaže na intenziviranje srbske zunanjepolitične dejavnosti v regiji in širše.

Pred stavbo srbske narodne skupščine v Beogradu so se v jutranjih urah pričele priprave na novoletni in božični sejem. Na prizorišču, kjer so še nedavno stali šotori protestnikov, ki so nasprotovali cestnim blokadam, so delavci postavili okrašene stojnice z napisom Novoletni bazar. Poleg stojnic so na območje začeli dovažati tudi okrašena božična drevesa, kar nakazuje na hitro preobrazbo prostora v praznično središče mesta. Preobrazba prizorišča se je zgodila po tem, ko so bili s prizorišča odstranjeni šotori, v katerih so bivali državljani in študenti. Po poročanju nekaterih lokalnih virov so bili šotori odstranjeni na prošnjo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, kar je omogočilo postavitev praznične infrastrukture. Kljub intenzivnim delom in pripravam na bazar nekatere ograje pred parlamentarnim poslopjem še niso bile v celoti odstranjene, medtem ko promet na Bulevarju Nikole Pašića že poteka neovirano.

Višje javno tožilstvo v Beogradu je sporočilo, da je bil odvetnik Čedomir Stojković aretiran zaradi suma, da je od aprila 2022 do decembra 2025 preko objav na družbenih omrežjih pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in s tem k nasilni spremembi ustavne ureditve. Odrejen mu je bil 48-urni pripor.

Izpred srbskega parlamenta v Beogradu so odstranili šotore, ki so jih marca postavili podporniki predsednika Aleksandra Vučića in njegove stranke SNS. Šotore, poimenovane "Ćacilend", so postavili kot odgovor na proteste študentov po železniški nesreči v Novem Sadu. Na prostoru pred parlamentom bodo zdaj postavili božično vas.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Hrvati v Podgorici lahko počnejo, kar hočejo, in da je on kriv za vse, vključno s primerom Lora in ladjo Jadran. Dodal je, da se Srbija oborožuje, da bi odvrnila morebitne agresorje, pri tem pa opozoril na sodelovanje Prištine, Albanije in Zagreba pri izdelavi bojnega vozila ‘šota’.

Predsednik Vučić je med obiskom del na hitri cesti Požarevac - Veliko Gradište - Golubac, imenovani "Dunavski koridor", napovedal, da bo celotna trasa, projektirana za hitrost 100 km/h, končana do novembra 2026. Prav tako je napovedal ustanovitev posebnega sklada za spodbujanje vrnitve ljudi iz tujine.

Študenti so nadaljevali z zbiranjem podpisov za razpis izrednih parlamentarnih volitev na več kot 400 stojnicah v več kot 100 mestih po Srbiji. Akcija, ki poteka pod sloganom "Raspiši pobedu", beleži velik odziv državljanov in podporo rektorja, kirurga Dugalića in košarkarja Bodiroge, ki so se srečali z njimi na Studentskem trgu v Beogradu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo na Banjici, blizu Vojaško medicinske akademije (VMA), zgradili nove vojaške objekte s površino 50.000 kvadratnih metrov. Dela naj bi bila zaključena v treh letih, do konca leta 2028. Po Vučićevih besedah bodo zgradbe veličastne in v skladu s pomembnostjo srbske vojske. Med drugim bo v treh letih dokončan tudi novi generalštab.

Študenti v Srbiji za 28. december napovedujejo velik protest, ki bo potekal z mrežnim povezovanjem z državljani. Na več kot 200 lokacijah po Srbiji bodo imeli štande, kjer bodo državljani lahko s podpisom in kontaktnimi podatki izrazili podporo zahtevi po volitvah. Študenti poudarjajo, da ne zahtevajo volitev samo študenti, ampak tudi ljudstvo, in pozivajo vse, da se udeležijo protesta.

Nova Demokratska stranka Srbije (DSS) je ocenila, da je večina javnih in državnih podjetij v Srbiji pod trenutno oblastjo doživela organizacijski, kadrovski in finančni zlom. Opozorili so, da mora vlada Aleksandra Vučića oditi, saj Srbija z njim vsak dan bolj propada. Kot primer slabega upravljanja so navedli Železnice Srbije, ki imajo že pet let blokiran račun.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o aktualnih razmerah na področju energetske varnosti in o nadaljnjih korakih za stabilizacijo razmer. Razpravljala sta tudi o transportnem omrežju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je o energetski varnosti pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vučić se je Orbanu zahvalil za podporo Srbiji pri zagotavljanju energetske varnosti.

Aleksandar Vučić je napovedal odprtje tovarne visokosofisticiranih dronov konec marca ali v začetku aprila 2026. Vojni analitik Aleksandar Radić meni, da projekt spominja na "Beograd na vodi" ali gradnjo Generalštaba. Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa poroča o povezavi med tovarno in enim najbogatejših Čehov.

Poslanec Narodnega gibanja Srbije (NPS) Borislav Novaković je izjavil, da bi "skupna fronta" študentov, nevladnega sektorja, opozicije in uglednih nestrankarskih osebnosti prinesla zanesljivo zmago proti aktualni oblasti Aleksandra Vučića. Po njegovih besedah bo ta fronta "očistila režim Aleksandra Vučića".

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da se ne vmešava v delo pravosodja glede primera padca nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi. Kljub temu je poudaril, da mora biti pravici zadoščeno in da odločitev Višjega sodišča v Novem Sadu, ki je ustavilo postopek proti Veselinoviću in še petim osebam, ne pomeni vmešavanja v sodni postopek.