Preiskovalni odbor Ruske federacije je v odsotnosti vložil obtožnice proti več tujim uradnikom zaradi domnevnega uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom. Med obtoženimi so podpredsednica Evropske komisije in visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas, državni sekretar estonske državne pisarne Taimar Peterkop ter litovski minister za kulturo Simonas Kairys. Novico o pravnem postopku je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS ob 15. obletnici ustanovitve odbora naznanil njegov vodja Aleksander Bastrikin. Obtožbe se nanašajo na dejanja v baltskih državah, kjer so oblasti po začetku ruske invazije na Ukrajino pospešile odstranjevanje simbolov iz sovjetskega obdobja, ki jih dojemajo kot simbole nekdanje okupacije. Ruska stran te poteze interpretira kot kazniva dejanja zoper zgodovinski spomin in poveličevanje nacizma, kar je vodilo do uvrstitve omenjenih politikov na seznam iskanih oseb. Kaja Kallas, ki je pred nastopom funkcije v Bruslju služila kot estonska premierka, je bila že pred tem tarča ruskih pravosodnih organov. Ta poteza Moskve dodatno zaostruje diplomatske odnose med Rusijo in Evropsko unijo ter poudarja globok razkol v interpretaciji zgodovine druge svetovne vojne. Baltske države in širša mednarodna skupnost ruske obtožnice zavračajo kot politično motivirane in neutemeljene, hkrati pa opozarjajo na rusko uporabo pravosodnega sistema za pritiske na tuje državnike, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo nacionalno suverenost svojih držav pri urejanju javnega prostora.

Ruski preiskovalni odbor je v okviru obsežne preiskave korupcije zamrznil premoženje Dmitrija Doščatova, nekdanjega prvega namestnika načelnika moskovske podzemne železnice, v vrednosti 100 milijonov rubljev. Predsednik preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je 14. januarja 2026 potrdil, da je preiskava primera prejemanja podkupnin zaključena, zadeva pa je bila predana sodišču. Ukrep zasega premoženja je bil izveden kot zavarovanje v kazenskem postopku, v katerem Doščatovu očetujejo zlorabo položaja za osebno okoriščanje. Doščatov, ki je bil aretiran že leta 2024, se sooča z resnimi obtožbami o korupciji na visokem nivoju znotraj ene najpomembnejših infrastrukturnih institucij v ruski prestolnici. Preiskovalci so tekom postopka identificirali in zavarovali nepremičnine ter druge dragocenosti, ki naj bi bile pridobljene z nezakonitimi sredstvi. Bastrikin je ob tem izpostavil, da gre za del širših prizadevanj države pri zatiranju sistemske korupcije v javnem sektorju. Dogodek sovpada s poročili o drugih visokih korupcijskih primerih v Rusiji, vključno z obtožbami proti nekdanjemu guvernerju rjazanske regije Nikolaju Ljubimovu. Čeprav ruske oblasti poudarjajo uspeh pri preganjanju gospodarskega kriminala, neodvisni opazovalci pogosto opozarjajo na politično motiviranost tovrstnih procesov. Moskovska podzemna železnica sicer ostaja ključna strateška točka mesta, kjer so investicijski projekti redno predmet nadzora zaradi sumov o odtekanju javnega denarja.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je v sredo, 14. januarja 2026, sporočil, da je preiskava v celoti rekonstruirala vse faze načrtovanja in izvedbe terorističnega napada v koncertni dvorani Crocus City Hall. Po besedah Bastrikina so ruski preiskovalci ugotovili, da za organizacijo in izvedbo napada stojijo ukrajinske obveščevalne službe, ki naj bi operacijo usmerjale iz Kijeva. Bastrikin je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je preiskovalcem uspelo identificirati celotno verigo dogodkov, ki so privedli do tragedije v moskovskem predmestju. Ruski organi pregona trdijo, da so bili vsi koraki priprave — od financiranja do same izvedbe — skrbno načrtovani s strani ukrajinskih organov, kar naj bi potrjevali zbrani dokazi v tekočem postopku. Uradni Kijev je v preteklosti že večkrat zavrnil kakršno koli vpletenost v omenjeni napad in obtožbe označil za del ruske propagande. Kljub temu ruski preiskovalni odbor vztraja pri svojih ugotovitvah in napoveduje nadaljnje pravne postopke proti vpletenim osebam, ki so po njihovem mnenju odgovorne za enega najhujših terorističnih dejanj na ruskih tleh v zadnjih letih.

Nekdanji guverner Rjazanske oblasti in nekdanji ruski senator Nikolaj Ljubimov je bil uradno obtožen prejemanja podkupnin v skupni vrednosti več kot 270 milijonov rubljev (približno 2,6 milijona evrov). Predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je razkril, da je Ljubimov največji znesek v višini 252 milijonov rubljev prejel v zameno za imenovanje določene osebe na položaj podguvernerja ter za zagotavljanje splošnega političnega pokroviteljstva. Poleg spornega imenovanja preiskovalci nekdanjemu guvernerju očitajo tudi prejemanje podkupnin v višini 12 in 8 milijonov rubljev. Ta sredstva naj bi prejel kot plačilo za posredovanje pri sklenitvi državnih pogodb za dobavo medicinske opreme. Bastrikin je poudaril, da so bili ti finančni tokovi del sistematične korupcije v času Ljubimovega mandata na čelu regije. Nikolaj Ljubimov, ki je Rjazansko oblast vodil med letoma 2017 in 2022, nato pa opravljal funkcijo senatorja, je svoje parlamentarne pristojnosti predčasno odložil decembra 2024. Moskovsko sodišče je zanj že odredilo pripor, preiskava pa se nadaljuje v smeri ugotavljanja morebitnih dodatnih vpletenih oseb v korupcijsko mrežo.

Preiskovalni komite Ruske federacije je v regiji Kuzbas sprožil kazenski postopek zaradi nudenja nevarnih storitev, potem ko je na priljubljenem smučarskem središču Šeregeš prišlo do množične zastrupitve turistov. Po navedbah ruskih oblasti je več kot deset oseb poiskalo zdravniško pomoč zaradi simptomov, ki vključujejo slabost, bruhanje, drisko, povišano telesno temperaturo in glavobol. Preiskavo osebno spremlja vodstvo preiskovalnega urada za Kemerovsko oblast pod nadzorom osrednjega aparata agencije. Lokalna uprava Rospotrebnadzorja je v okviru preiskave v baru Grelka, ki se nahaja na območju letovišča, pri štirih zaposlenih potrdila prisotnost norovirusa. Organi pregona zdaj ugotavljajo vse okoliščine incidenta in iščejo odgovorne osebe, ki so dopustile kršitve higienskih standardov. V celotni regiji so poleg tega zabeležili še dodatne primere črevesnih okužb med obiskovalci, kar nakazuje na širši problem znotraj turistične infrastrukture. Predsednik Preiskovalnega komiteja Aleksander Bastrikin je vršilcu dolžnosti vodje preiskovalnega urada v Kemerovu Pavlu Kuročkinu naročil redno poročanje o poteku postopka. Cilj kazenskega pregona je zagotoviti odgovornost za nudenje storitev, ki ne ustrezajo varnostnim zahtevam, ter preprečiti nadaljnje širjenje okužb med turisti na tem območju.

Predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je vodstvu sanktpeterburškega oddelka naročil pripravo podrobnega poročila o okoliščinah rušenja stavbe nekdanjega Vsesluznega znanstvenoraziskovalnega inštituta za industrijo celuloze in papirja (VNIIB). Ukrep je sledil poostrenemu nadzoru nad pravnimi vidiki rušenja, ki je v ruski javnosti in na družbenih omrežjih sprožilo precejšen odziv in proteste civilne družbe. Bastrikin je od vršilca dolžnosti vodje glavnega preiskovalnega urada v Sankt Peterburgu, Dmitrija Ivanova, zahteval pravno oceno vseh okoliščin in informacijo o že sprejetih procesnih odločitvah. Zgradba, ki se nahaja na lokaciji, kjer ima investitor veljavno dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega objekta do konca leta 2027, je bila zgrajena med letoma 1955 in 1957 po načrtih arhitektov Žuravljova in Filipove. Kljub temu da ima investitor vso potrebno dokumentacijo za izvedbo rušilnih del, se je situacija zaostrila zaradi nasprotovanja aktivistov in lokalnih prebivalcev. Inštitut je svojo dejavnost sicer prenehal opravljati že leta 2017, vendar stavba za del javnosti predstavlja pomembno arhitekturno dediščino. Napetosti na terenu so prerasle v fizične obračune, saj so poročali o incidentu, v katerem je moški s poprovim sprejem napadel varnostnika, ki aktivistom ni dovolil dostopa do območja rušenja. Preiskovalni odbor bo zdaj preučil zakonitost vseh postopkov, povezanih z načrtovano gradnjo in rušenjem, medtem ko prebivalci še naprej pozivajo k zaščiti zgodovinskega videza mesta. Primer odraža širšo problematiko ohranjanja sovjetske arhitekturne dediščine sredi intenzivnih nepremičninskih pritiskov v ruskih velemestih.

Predsednik Preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je ukazal uvedbo kazenskega postopka v povezavi s poročili o domnevnih napadih priseljencev na prebivalce Novosibirska. Kot je v uradnem sporočilu za javnost navedla tiskovna služba odbora, so bila povod za preiskavo številna obvestila o nasilnih dogodkih v tem sibirskem mestu. Preiskovalni organi bodo v okviru kazenskega postopka preverili navedbe o napadih, ki so jih po dostopnih informacijah izvedli tuji državljani oziroma priseljenci. Bastrikin je od podrejenih zahteval hitro in temeljito razjasnitev okoliščin teh incidentov, ki so v lokalnem okolju povzročili vznemirjenje. Gre za del širšega prizadevanja ruskih organov pregona za nadzor nad incidenti, ki vključujejo migrantske skupnosti v večjih mestih.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je zahteval podrobno poročilo o poteku kazenske preiskave, ki so jo sprožili po obsežnih nemirih v mestu Podolsk v moskovski regiji. Po uradnih navedbah tiskovne službe preiskovalnega odbora je 1. januarja prišlo do množičnega pretepa, v katerem je sodelovalo približno 40 moških, pri čemer je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. Incident se je sprevrgel v hudo kršitev javnega reda in miru, zaradi česar so oblasti uvedle postopek o množičnih neredih. Bastrikin je od podrejenih zahteval pojasnila o vseh okoliščinah dogodka in identifikacijo vseh vpletenih oseb. Ruski organi pregona so potrdili, da se preiskava nadaljuje, medtem ko podrobnosti o morebitnih žrtvah ali motivih za konflikt še niso v celoti razkrite javnosti. Dogodek je v moskovski regiji povzročil precejšnje vznemirjenje, saj gre za enega večjih primerov skupinskega nasilja v zadnjem času.

Višja kvalifikacijska komisija sodnikov Ruske federacije je odobrila zahtevo vodje preiskovalnega odbora Aleksandra Bastrikina za začetek kazenskega postopka proti upokojenemu sodniku moskovskega mestnega sodišča Dmitriju Grišinu. Preiskava je povezana s prometno nesrečo, ki jo je povzročil Grišin aprila, ko je vozil prehitro in trčil v drug avtomobil, pri čemer sta bila voznik in njegova žena hudo poškodovana. Grišin se seje ni udeležil.

Učiteljico angleščine iz Sankt Peterburga, ki je obtožena spolnih dejanj zoper dva dvanajstletna učenca, so izpustili iz pripora s prepovedjo zapustitve kraja bivališča. Do te odločitve je prišlo po neposrednem navodilu predsednika preiskovalnega odbora Rusije, Aleksandra Bastrikina, da se spremeni ukrep.

V noči na 24. december je na parkirišču v moskovski četrti Orehovo-Borisovo prišlo do eksplozije v bližini službenega vozila policije. V eksploziji so umrli trije ljudje: dva policista in moški, ki je sprožil eksplozivno napravo. Preiskovalci so sprožili kazensko preiskavo. Na istem območju je bil pred dvema dnevoma podtaknjen eksploziv pod vozilo generala Fanila Sarvarova. Po navedbah preiskovalcev sta policista opazila sumljivo osebo v bližini vozila, nakar je eksplozija ubila oba in storilca.

V eksploziji v Moskvi so umrli trije ljudje, med njimi dva prometna policista. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih smrtonosnega dogodka.

Aleksander Bastrikin, predsednik preiskovalnega odbora Rusije, je odredil preučitev možnosti izpustitve Afine Simeoniidis, učiteljice iz Sankt Peterburga, iz pripora. Simeoniidisovo obtožujejo, da je zapeljevala dva učenca.

Visoki ruski general Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je umrl v bombnem napadu z avtomobilom v Moskvi. Ruske oblasti za napad obtožujejo ukrajinsko obveščevalno službo in preiskujejo različne različice atentata. Eksplozija se je zgodila na parkirišču blizu generalovega doma. Sarvarov je bil veteran bojev v Čečeniji in Siriji.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

Aleksander Bastrikin, vodja ruskega preiskovalnega odbora, je sprožil kazenski postopek proti Denisu Nikolajevu, sodniku okrožnega sodišča v Novgorodski oblasti. Nikolajev naj bi prejel 500.000 rubljev v zameno za obljubo milejše kazni v kazenski zadevi o povzročitvi hudih telesnih poškodb. Dovoljenje za sprožitev postopka je izdala Višja kvalifikacijska komisija sodnikov.

Aleksander Baštrikin, predsednik preiskovalnega odbora Ruske federacije, je v svojem članku za RBC opozoril ruske uradnike, da je poskus skrivanja ukradenega denarja nesmiseln, saj imajo preiskovalci na voljo cel arzenal sodobnih sredstev za odkrivanje takšnih dejanj.

Višja kvalifikacijska komisija sodnikov (VKKS) je 8. decembra odobrila začetek kazenskih postopkov proti petim sodnikom iz Rostova na Donu zaradi prejemanja podkupnin. Med njimi je tudi sodnik Artur Maslov, ki naj bi prejel podkupnino v obliki darilnega bona za spa.

Borec MMA Zaur Ismailov, ki je bil aretiran v Moskvi zaradi 'boksanja' s spomenikom veteranom Ministrstva za izredne razmere, je priznal krivdo in izrazil obžalovanje. Proti njemu je bila vložena obtožnica, preiskavo pa osebno nadzira vodja preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin.

Višja kvalifikacijska komisija sodnikov je odobrila kazenski pregon sodnika iz Adigeje zaradi suma prejema velike podkupnine. Preiskava je stekla na podlagi predloga predsednika ruskega preiskovalnega odbora, pri čemer naj bi šlo za prejemanje podkupnine v posebej velikem obsegu. Podobno je bila sprožena preiskava proti sodnici arbitražnega sodišča v Voroneški oblasti, Svetlani Malcevi, zaradi prejema podkupnine.

Marsela Gasanova, znanega v kriminalnih krogih pod vzdevkom Marsel Mahačkalinski, so obsodili na 13 let zapora zaradi zasedanja najvišjega položaja v zločinski hierarhiji. Sodišča v regiji Sverdlovsk so sporočila, da je bil Gasanov spoznan za krivega po treh členih kazenskega zakonika Ruske federacije.

Elena Serbinova, prebivalka Nižnjega Tagila, ki je obtožena povzročitve smrti 11 ljudi zaradi eksplozije plina, se je s video sporočilom obrnila na vodjo ruskega preiskovalnega odbora Aleksandra Bastrikina s prošnjo za srečanje. V sporočilu je navedla dokaze, ki naj bi dokazovali njeno nedolžnost in prosila za osebni sprejem.

Aleksander Bastrikin je pri Višji kvalifikacijski kolegij sodnikov zaprosil za dovoljenje za začetek kazenskih postopkov proti šestim sodnikom v Rusiji. Imena sodnikov niso bila navedena.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v čestitki skladateljici Aleksandri Pahmutovi ob njenem rojstnem dnevu izpostavil njeno življenje kot primer predanega služenja ljubljeni dejavnosti, ljudem in domovini. V sporočilu, objavljenem na spletni strani Kremlja, je Putin poudaril njen bogat ustvarjalni opus in dodal, da njene pesmi odražajo pomembne trenutke v zgodovini Rusije ter usode celih generacij.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z Germanom Greffom, vodjo Sberbanke. Govorila sta o sistemih za brezkontaktno plačevanje, ki jih Sberbank uvaja po vsej Rusiji kot nadomestilo za Apple Pay.

Kirgizistanska policija preiskuje okoliščine izginotja ruske alpinistke Natalije Nagoviticine na Piku Pobede. Sin pogrešane alpinistke je ruske oblasti pozval k ponovni organizaciji reševalne akcije, saj verjame, da je njegova mati še živa. Preiskava naj bi ocenila tudi odgovornost turistične agencije, ki je organizirala odpravo.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je odredil sodelovanje z ruskim ministrstvom za izredne razmere in zunanjim ministrstvom pri reševanju ruske alpinistke Natalije Nagovicine, ki je obtičala na vrhu Pik Pobede v Kirgizistanu. Njen sin verjame, da je še živa. Nagovicina si je zlomila nogo, reševalna akcija pa je v teku.