Spodnji dom ruskega parlamenta je v sredo, 14. januarja, ratificiral meddržavni sporazum z Belorusijo, ki je namenjen zaščiti državljanov obeh držav pred neutemeljenim kazenskim pregonom s strani tretjih držav in mednarodnih pravosodnih organov. Dokument, ki ga je v zakonodajni postopek vložil ruski predsednik Vladimir Putin, določa ukrepe za krepitev sodelovanja med Moskvo in Minskom pri zagotavljanju pravnih jamstev za njune državljane v tujini. Sporazum temelji na načelih mednarodnega prava, vključno z načelom nevtikanja v notranje zadeve in suverene enakosti držav. Poleg zaščite državljanov dokument vsebuje tudi določbe o imuniteti uradnih oseb obeh držav pred tujimi jurisdikcijami. Po navedbah v obrazložitvi zakona bo ta ukrep služil kot varovalka proti politično motiviranim zahtevam po izročitvi in drugim oblikam pravnih pritiskov iz tujine. Dogovor sta državi prvotno podpisali v Moskvi 13. marca 2025, njegova ratifikacija pa prihaja v času vse tesnejšega vojaškega in pravnega povezovanja v okviru zavezniške države. Ta korak sledi tudi nedavnim spremembam beloruske zakonodaje, s katerimi je Minsk napade na države članice Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB) izenačil z agresijo na lastno ozemlje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je podpisal odlok, s katerim je odobril razdelitev več kot enega milijona beloruskih rubljev iz posebnega predsedniškega sklada za podporo nadarjeni mladini. Sredstva bodo namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov učencev in študentov, ki so se izkazali na področju izobraževanja in znanosti. Odločitev temelji na predlogu sveta specialnega sklada, ki bdi nad razvojem mladih talentov v državi. Finančna sredstva bodo razdeljena v obliki štipendij, nagrad in drugih spodbud za tiste posameznike, ki dosegajo vrhunske rezultate na tekmovanjih in raziskovalnih projektih. Gre za del širše državne strategije ohranjanja intelektualnega potenciala in spodbujanja akademske odličnosti v Belorusiji. Sklad se redno polni iz državnega proračuna in je namenjen izključno mladim, ki s svojimi dosežki prispevajo k ugledu države.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ostro obsodil napade Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki jih je označil za agresijo in jih primerjal z drugim Vietnamom za ZDA. Njegova tiskovna predstavnica, Natalija Ejsmont, je potrdila, da Lukašenko kategorično obsoja to dejanje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ob slovaškem državnem prazniku, dnevu ustanovitve republike, napovedal, da bo Belorusija leta 2026 odprla svoje veleposlaništvo v Bratislavi. V čestitki, naslovljeni na slovaškega predsednika Petra Pellegrinija in premierja Roberta Fica, je Lukašenko izpostavil postopno širjenje dvostranskega sodelovanja in obnovo diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Po njegovih besedah je cilj tega koraka okrepitev političnih, trgovinsko-ekonomskih in humanitarnih vezi med državama. Napoved odprtja veleposlaništva sledi prizadevanjem za obnovo diplomatskih odnosov, ki so bili v preteklosti ohlajeni. Beloruska stran pričakuje, da bo polno diplomatsko predstavništvo omogočilo plodnejše skupno delo in utrdilo odnose s Slovaško znotraj evropskega prostora. Slovaška uradna stran se na napoved o odprtju novega diplomatskega predstavništva v letu 2026 še ni podrobneje odzvala, vendar Lukašenkove izjave nakazujejo na premik v smeri normalizacije odnosov med Minskom in Bratislavo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody, kar naj bi ogrozilo mirovna pogajanja. Čeprav so ameriške obveščevalne službe in CIA te navedbe označile za neutemeljene in celo za namerno fabricirane, je Trump sprva izrazil zaskrbljenost. Po navedbah ameriških uradnikov je Ukrajina tisto noč sicer napadala vojaške cilje v širši regiji, vendar ne v bližini Putinovega posestva. Kremelj incident uporablja za zaostrovanje pogajalskih pogojev, medtem ko Kijev odločno zanika kakršen koli poskus atentata. Sočasno je Belorusija objavila posnetke namestitve ruskega hipersoničnega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik na svojem ozemlju. Rakete, ki lahko nosijo jedrske konice in dosegajo hitrosti nad 10 mahov, so bile uradno predane v bojno dežurstvo. Ta poteza po ocenah zahodnih strokovnjakov predstavlja strateški premik, ki Moskvi omogoča jedrsko odvračanje globoko v Evropi in povečuje pritisk na države članice zveze NATO. Zaradi povečanih napadov na rusko energetsko infrastrukturo in rafinerije je Putin podpisal tudi dekret, ki vojski omogoča vpoklic pripadnikov mobilizacijske rezerve za leto 2026. Te enote bodo opravile posebno usposabljanje za varovanje kritične infrastrukture, vključno s plinovodi podjetja Gazprom, katerega izvoz v Evropo je dosegel najnižje ravni po letu 1973. Razmere na terenu in namestitev naprednega orožja dodatno otežujejo diplomatska prizadevanja za končanje konflikta.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom 31. decembra uradno napovedal, da bo leto 2026 v Belorusiji posvečeno beloruskim ženskam. V svojem govoru je poudaril, da tradicionalno praznovanje vlog mater, žena in hčera le enkrat letno ne zadostuje več, zato se je odločil za sistemsko priznanje njihovega prispevka k družbi skozi celotno leto. Lukašenko je v nagovoru izpostavil, da je napočil čas za primerno ovrednotenje posebne vloge žensk v beloruskem javnem in zasebnem življenju. Pobuda je predstavljena kot del širše državne strategije za utrjevanje družinskih vrednot in socialne kohezije, čeprav kritiki pogosto opozarjajo na politično motiviranost tovrstnih simbolnih gest v okviru avtoritarnega vodenja države. Ukrep sledi predhodnim tematskim letom, ki so bila v Belorusiji namenjena različnim družbenim skupinam ali vrednotam.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom trdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje navedbe ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, medtem ko so ukrajinske oblasti in ameriška obveščevalna služba CIA navedbe označile za popolno izmišljotino. Po poročanju ameriških uradnikov je Ukrajina dejansko ciljala vojaški objekt v isti regiji, ki pa ni bil v bližini Putinovega posestva. Incident se je zgodil le nekaj ur po optimističnem srečanju Trumpa in Zelenskega na Floridi, kjer sta voditelja zatrdila, da sta blizu mirovnemu sporazumu. Zaradi domnevnega napada je Putin podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za varovanje ključne energetske infrastrukture, kar vključuje objekte Gazproma, ki beležijo rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v Belorusiji, kjer so bili na bojno dolžnost postavljeni raketni sistemi Orešnik, sposobni nositi jedrsko orožje. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve teh hipersoničnih raket, kar zahodni analitiki razumejo kot jasen signal odvračanja članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla eno izmed njegovih rezidenc, kar je povzročilo nove napetosti v že tako zapletenih mirovnih pogajanjih. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil jezno reakcijo na domnevni napad, medtem ko je Kijev obtožbe označil za popolno izmišljotino. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so kasneje zavrnili ruske navedbe in pojasnili, da so ukrajinske sile ciljale vojaške tarče v regiji, ki so bile napadene že v preteklosti, ne pa same rezidence Dolgije Borodi. Sočasno z diplomatskimi trenji Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost. Putin je podpisal dekret o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje kritične energetske infrastrukture, saj so ruska naftna in plinska podjetja tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov. Poleg tega so v Belorusiji postali operativni ruski hipersonični raketni sistemi orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice. Namestitev teh sistemov v neposredni bližini meja zveze Nato velja za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja s strani Kremlja, s čimer želi Moskva odvrniti zahodne države od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Aleksander Lukašenko je v svojem novoletnem nagovoru državljanom Belorusije razglasil leto 2026 za leto beloruske ženske, s čimer želi poudariti prispevek mater, žena in hčera k družbi.

Visoka predstavnica EU Kaja Kalas je izrazila dvom v ukrajinsko vpletenost v napad na Putinovo rezidenco, medtem ko je Venezuela napad obsodila kot teroristično dejanje. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v napadu uporabljenih 91 dronov, ki so bili uničeni. Rusija in Belorusija sta incident označili za cinično provokacijo, ki se je zgodila v času iskanja mirne rešitve za ukrajinsko krizo.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki po navedbah Moskve dokazujejo ukrajinski napad z droni na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva ponovno kategorično zavrnil. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dogodek ostro obsodil in ga označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma. Po njegovih besedah so nekateri svetovalci Putinu celo predlagali povračilni udarec z naprednim raketnim sistemom Orešnik na centre odločanja v Ukrajini, vendar naj bi ruski predsednik takšno stopnjevanje konflikta zavrnil. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo. Medtem ko Rusija trdi, da so bili vsi brezpilotni letalniki uničeni in da škode ni bilo, Kijev vztraja, da gre za rusko provokacijo ali dezinformacijo. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Kitajsko, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, saj takšni dogodki neposredno vplivajo na morebitna mirovna pogajanja, ki jih v zadnjem času omenjata tako Kremelj kot bodoča ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom holdinga Horizont ponovno izpostavil posledice ruskega napada z novim balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro. Po njegovih besedah je bil strateško pomemben industrijski kompleks Južmaš uničen v zgolj eni minuti. Lukašenko je poudaril, da je šlo za edinstveno in obsežno podjetje z globoko podzemno infrastrukturo, ki je bila zasnovana za preživetje jedrske vojne, vendar proti novemu ruskemu orožju ni imela možnosti. Ruska stran je napad na Južmaš izvedla novembra 2024 kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj ruskega ozemlja. Lukašenkove izjave prihajajo v času, ko so ruski sistemi Orešnik v okviru zavezniških jamstev domnevno že začeli opravljati bojno dežurstvo tudi na ozemlju Belorusije. Ukrajinska stran uradno sicer poroča o veliki škodi, vendar stopnje popolnega uničenja, ki jo navaja Lukašenko, neodvisni viri niso v celoti potrdili v takšnem obsegu.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in tadžiški predsednik Emomali Rahmon sta ostro obsodila domnevni ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Lukašenko je dogodek označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma in poudaril, da gre za nedopustno dejanje na najvišji ravni oblasti. Ob tem se je vprašal o dejanskih motivih in koristih takšnega napada, če se navedbe izkažejo za resnične. Obsodbam se je pridružil tudi Tadžikistan, kjer je predsednik Rahmon napad označil za kontraproduktiven in nesprejemljiv. Do odzivov prihaja v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, potem ko je Kremelj obtožil Ukrajino poskusa atentata oziroma sabotaže na rusko državno vodstvo. Ukrajinska stran je vse obtožbe že predhodno zavrnila kot neutemeljene, medtem ko Rusija napoveduje povračilne ukrepe in vztraja pri interpretaciji dogodka kot terorističnega dejanja, ki ga podpira Zahod.

Rusija je v Belorusijo uradno namestila svoj najnovejši hipersonični balistični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke mobilnih lanserjev na položajih, kar po mnenju vojaških analitikov pomeni strateški premik in širjenje ruskega jedrskega dosega globlje v Evropo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je potrdil, da so sistemi že stopili na bojno dolžnost, medtem ko zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da so rakete nameščene v bližini nekdanjega letališča na vzhodu države, kar v njihov doseg postavlja številna evropska mesta. Kljub uradnim objavam ukrajinski obveščevalni viri in neodvisni opazovalci izražajo dvom o polni operativnosti sistema na beloruskih tleh, saj posnetki po njihovem mnenju ne prikazujejo neposredno samih raketnih izstrelkov. Namestitev poteka v času stopnjevanih napetosti, ko se Rusija in Ukrajina medsebojno obtožujeta novih napadov na kritično infrastrukturo. Med novoletnimi prazniki so ruski droni poškodovali rafinerijo v Tuapseju, ukrajinska stran pa poroča o civilnih žrtvah v Odesi in Dnipropetrovsku po ruskih zračnih napadih. Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev orešnika, ki dosega hitrosti nad 10 mahov, označil za odgovor na zahodno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Moskva s tem krepi svojo doktrino jedrskega odvračanja, saj želi preprečiti napade na svoje ozemlje z raketami zveze NATO. Ta poteza dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji in povečuje pritisk na evropske zaveznice Ukrajine.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik začel delovati v Belorusiji. Vodja ruskih raketnih sil je izjavil, da ima Orešnik doseg, ki mu omogoča doseči celotno Evropo, in lahko nosi konvencionalne ali jedrske bojne glave. ZDA si prizadevajo posredovati pri sklenitvi dogovora za končanje skoraj štiriletne vojne v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je pred prihajajočimi novoletnimi prazniki podpisal ukaz o pomilostitvi 22 oseb. Po navedbah njegove tiskovne službe so bili med pomiloščenimi tudi posamezniki, ki so bili pred tem obsojeni zaradi dejavnosti, povezanih z ekstremizmom. Odločitev o pomilostitvi je bila sprejeta 30. decembra, kar predstavlja tradicionalno potezo beloruskega voditelja pred koncem koledarskega leta. Čeprav podrobnosti o identiteti vseh pomiloščenih niso bile javno razkrite, uradni viri poudarjajo, da gre za akt milosti, ki vključuje osebe, ki so izkazale kesanje ali izpolnile določene pogoje za predčasno izpustitev oziroma omilitev kazni. Takšni ukrepi so v Belorusiji pogosto uporabljeni kot orodje politične podobe režima, s katerim se v javnosti ustvarja vtis humanitarnosti, kljub nadaljnjim kritikam mednarodne skupnosti glede stanja človekovih pravic v državi. Gre za nadaljevanje prakse, s katero Lukašenko občasno zmanjšuje število zapornikov, vključno s tistimi, ki so bili zaprti zaradi sodelovanja v protivladnih protestih ali opozicijskih dejavnostih.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo prve videoposnetke mobilnega raketnega sistema "Orešnik", ki je začel opravljati bojno dežurstvo v Belorusiji. Belorusko obrambno ministrstvo je na svojem Telegram kanalu objavilo posnetke slovesnosti ob začetku dežurstva. Reuters je pred tem izračunal verjetno lokacijo baziranja raketnega sistema.

Aleksandra Lukašenka je med hokejsko tekmo v Minsku, na kateri je njegova ekipa igrala proti ekipi iz Bresta, podrl igralec njegove ekipe. Tekma se je končala z rezultatom 5:5.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z nekdanjim kazahstanskim predsednikom Nursultanom Nazarbajevim. Srečanje je potekalo v posebnem formatu, kar kaže na zaupanje in močne odnose med državama. Putin in Nazarbajev sta se pogovarjala za okroglo mizo, okrašeno z belim cvetjem. Pred tem so se v takšnem formatu s Putinom srečali kitajski predsednik Xi Jinping in beloruski voditelj Aleksander Lukašenko. Putin redno vzdržuje stike z Nazarbajevim, nazadnje sta se srečala maja 2025.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Belorusijo, Džon Koul, je med obiskom v Minsku in pogovori s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom ponudil preparate za hujšanje. Po poročanju "Wall Street Journala" je Koul med večerjo z vodko Lukašenku ponudil tudi morebitne olajšave sankcij.

V Belorusiji razmišljajo o ustanovitvi divizije, opremljene z najnovejšimi ruskimi raketnimi sistemi "Orešnik", znotraj Zvezne države Belorusije in Rusije. Andrej Bogodelj, namestnik vodje fakultete generalštaba Oboroženih sil Vojaške akademije Belorusije, je to izjavil na televiziji "Belorusija-1".

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ponovil, da se ne oklepa oblasti 's pomodrelimi prsti'. S tem zanika namigovanja, da si na silo prizadeva obdržati svoj položaj.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je naročil generalnemu tožilcu, naj pripravi račun za države, ki so odgovorne za genocid nad beloruskim narodom med drugo svetovno vojno. Lukašenko je poudaril, da tožilstvo resno preiskuje dejstva o genocidu nad beloruskim narodom.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je Belorusija od Rusije prejela deset raketnih sistemov "Orešnik" in poudaril, da je to največje število teh sistemov, ki jih bo imela v tem trenutku.

Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu udeležil zasedanja Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta (EAEU). Poudaril je, da sodelovanje v EAEU krepi stabilnost gospodarstva regije, delež plačil v nacionalnih valutah med državami članicami pa je dosegel 93%.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da bo deklica Viktorija, ki je izrazila željo, da bi zamenjala voditelja oddaje »Moskva. Kremelj. Putin« Pavla Zarubina, prejela povabilo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Peskov je tudi razkril, da si je med 4,5-urnim dogodkom »Rezultati leta z Vladimirjem Putinom« lahko privoščil trenutke sprostitve.

Lastnik pekarne "Mašenka", Denis Maksimov, je poročal o znatnem povečanju števila obiskovalcev po tem, ko je Putinu postavil vprašanje na liniji vprašanj in odgovorov. Poleg tega je Maksimov od Putina prejel ikono in redko vino.

Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu ločeno srečal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom pred zasedanjem Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta. Putin je dejal, da je spremljal Lukašenkov govor v živo.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je prejel čestitke ob rojstnem dnevu od številnih voditeljev držav, vključno z Nursultanom Nazarbajevom iz Kazahstana, Volodimirjem Zelenskim iz Ukrajine, Sərdarjem Berdiməhəmmədovim iz Turkmenistana, Rumenom Radevim iz Bolgarije in Aleksandrom Lukašenkom iz Belorusije. Voditelji so v svojih pismih izrazili najboljše želje in poudarili pomen nadaljevanja dialoga med državami.

Aleksander Lukašenko je Melanijo Trump označil za najmočnejše orožje Združenih držav Amerike. Predlagal je, da bi jo Washington izkoristil za reševanje ukrajinskega konflikta.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sporočil, da je Rusija v Belorusijo namestila hipersonične rakete Orešnik, ki so sposobne nositi jedrsko orožje. Opozicijska voditeljica Svjatlana Cihanouska je dejala, da ta poteza povečuje vojaško in politično odvisnost Belorusije od Rusije.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje, da se bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini kmalu premaknili naprej. Pri tem je omenil, da pričakuje hitro ukrepanje Ukrajine. Hkrati pa je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko napovedal možnost dogovora z Združenimi državami glede izboljšanja odnosov, vendar poudaril, da Belorusija ne bo prekinila tesnih vezi z Rusijo. Posebni odposlanec ameriškega predsednika pa bo v Miamiju razpravljal o prihodnjih korakih za območje Gaze.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dejal, da se Belorusija približuje pomembnemu dogovoru o obnovitvi odnosov z Združenimi državami, vendar se ne bo odpovedala tesnim vezem z Rusijo. Poudaril je, da dogovor z ZDA ne bo na račun odnosov z Rusijo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je Belorusija na svojem ozemlju namestila rusko hipersonično raketo orešnik. Raketo je Moskva predstavila lani po začetku napada na Ukrajino. Raketa lahko nosi jedrske bojne glave.

Rusija je v Belorusijo namestila najnovejši raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrsko orožje. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je sistem že na bojnem dežurstvu.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sporočil, da je Rusija v Belorusijo namestila najnovejši jedrsko sposobni raketni sistem Orešnik, ki je že v bojni pripravljenosti. Lukašenko je poudaril, da je bil prvi polk s tem supermissilom aktiviran v sredo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenka je predstavil svoj načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Podrobnosti načrta niso znane, vendar Lukašenka trdi, da bi lahko pripomogel k trajni rešitvi.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v intervjuju za Newsmax izjavil, da Rusija prevladuje v konfliktu z Ukrajino in da Kijev mora spoznati, da izgublja vojno. Obenem je izrazil upanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump lahko posredoval pri vzpostavitvi miru med državama.

Vladimir Putin je ponovil, da bo Rusija zasedla dodatno ukrajinsko ozemlje, če pogajanja ne bodo uspešna, in evropske voditelje označil za 'pujske' zaradi podpore Kijevu. Dodal je, da bo Rusija širila varnostni tampon v Ukrajini. Volodimir Zelenski pa je opozoril, da se Rusija pripravlja na nadaljevanje vojne leta 2026. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval EU, naj uporabi zamrznjeno rusko premoženje za pritisk na Putina.

Vladimir Putin je ponovno poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini in da si prizadeva za razširjeno nevtralno varnostno cono. Volodimir Zelenski je zaveznike pozval, naj Rusiji pokažejo, da je nadaljevanje vojne nesmiselno. V Afriki pa potekajo imperialistični spopadi zaradi bogatih mineralnih virov, potrebnih za izdelavo baterij.