Vladimir Putin z navedbami o napadu na svojo rezidenco ogrozil mirovna pogajanja

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom trdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje navedbe ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, medtem ko so ukrajinske oblasti in ameriška obveščevalna služba CIA navedbe označile za popolno izmišljotino. Po poročanju ameriških uradnikov je Ukrajina dejansko ciljala vojaški objekt v isti regiji, ki pa ni bil v bližini Putinovega posestva. Incident se je zgodil le nekaj ur po optimističnem srečanju Trumpa in Zelenskega na Floridi, kjer sta voditelja zatrdila, da sta blizu mirovnemu sporazumu. Zaradi domnevnega napada je Putin podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za varovanje ključne energetske infrastrukture, kar vključuje objekte Gazproma, ki beležijo rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v Belorusiji, kjer so bili na bojno dolžnost postavljeni raketni sistemi Orešnik, sposobni nositi jedrsko orožje. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve teh hipersoničnih raket, kar zahodni analitiki razumejo kot jasen signal odvračanja članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody, kar naj bi ogrozilo mirovna pogajanja. Čeprav so ameriške obveščevalne službe in CIA te navedbe označile za neutemeljene in celo za namerno fabricirane, je Trump sprva izrazil zaskrbljenost. Po navedbah ameriških uradnikov je Ukrajina tisto noč sicer napadala vojaške cilje v širši regiji, vendar ne v bližini Putinovega posestva. Kremelj incident uporablja za zaostrovanje pogajalskih pogojev, medtem ko Kijev odločno zanika kakršen koli poskus atentata. Sočasno je Belorusija objavila posnetke namestitve ruskega hipersoničnega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik na svojem ozemlju. Rakete, ki lahko nosijo jedrske konice in dosegajo hitrosti nad 10 mahov, so bile uradno predane v bojno dežurstvo. Ta poteza po ocenah zahodnih strokovnjakov predstavlja strateški premik, ki Moskvi omogoča jedrsko odvračanje globoko v Evropi in povečuje pritisk na države članice zveze NATO. Zaradi povečanih napadov na rusko energetsko infrastrukturo in rafinerije je Putin podpisal tudi dekret, ki vojski omogoča vpoklic pripadnikov mobilizacijske rezerve za leto 2026. Te enote bodo opravile posebno usposabljanje za varovanje kritične infrastrukture, vključno s plinovodi podjetja Gazprom, katerega izvoz v Evropo je dosegel najnižje ravni po letu 1973. Razmere na terenu in namestitev naprednega orožja dodatno otežujejo diplomatska prizadevanja za končanje konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla eno izmed njegovih rezidenc, kar je povzročilo nove napetosti v že tako zapletenih mirovnih pogajanjih. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil jezno reakcijo na domnevni napad, medtem ko je Kijev obtožbe označil za popolno izmišljotino. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so kasneje zavrnili ruske navedbe in pojasnili, da so ukrajinske sile ciljale vojaške tarče v regiji, ki so bile napadene že v preteklosti, ne pa same rezidence Dolgije Borodi. Sočasno z diplomatskimi trenji Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost. Putin je podpisal dekret o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje kritične energetske infrastrukture, saj so ruska naftna in plinska podjetja tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov. Poleg tega so v Belorusiji postali operativni ruski hipersonični raketni sistemi orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice. Namestitev teh sistemov v neposredni bližini meja zveze Nato velja za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja s strani Kremlja, s čimer želi Moskva odvrniti zahodne države od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.