Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Moskva trdi, da je Kijev z 91 droni napadel eno izmed Putinovih rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom, kar Kremelj označuje za poskus atentata in neposredno grožnjo mirovnemu procesu. Čeprav dokazi za napad niso bili javno predstavljeni, je Trump izrazil ogorčenje nad incidentom, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe zavrnil kot popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja pogajanj. Napetosti so se stopnjevale neposredno po srečanju Trumpa in Zelenskega v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta strani razpravljali o 15-letnih varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino. Medtem ko je Trump poudarjal, da je mirovni sporazum bližje kot kdaj koli prej, Ukrajina vztraja pri zavračanju ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Rusija je v odgovor na domnevni napad v Belorusijo že namestila nov raketni sistem Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za deeskalacijo konflikta.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Poljsko veleposlaništvo v Minsku je izdalo nujen poziv poljskim državljanom v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z vsemi razpoložljivimi komercialnimi in zasebnimi sredstvi. Razlog za poziv je možnost ponovnega zaprtja meja in druge nepredvidene okoliščine.

Poljska je zaradi naraščajočih napetosti, povezanih z vojno v Ukrajini, pozvala svoje državljane, ki živijo v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z razpoložljivimi javnimi ali zasebnimi sredstvi. Državljanom tudi priporočajo, naj ne potujejo v Belorusijo. Poljsko veleposlaništvo v Minsku opozarja na možnost zaprtja meja.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Po tem, ko je ruski dron v soboto vstopil v romunski zračni prostor, je romunsko zunanje ministrstvo poklicalo ruskega ambasadorja na pogovor. Zunanja ministrica Oana Ţoiu je dejala, da so dejanja Rusije nesprejemljiva in neodgovorna ter da bo o tem spregovorila na Generalni skupščini Združenih narodov. Kaja Kallas, vodja diplomacije EU, je obsodila kršitev zračnega prostora.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izjavil, da je Rusija omogočila Belorusiji, da postane prava jedrska sila. Poleg tega je Lukašenko napovedal, da Belorusija načrtuje dogovor z Rusijo o gradnji druge jedrske elektrarne v državi. Lukašenko je pohvalil Rusijo na Globalnem atomskem forumu v Moskvi, kjer je ocenjeval ruski pristop k deljenju jedrske tehnologije.

Rusko lovsko letalo Su-35S je prestreglo ameriško letalo P-8A Poseidon nad Črnim morjem. Ameriško letalo, namenjeno protipovršinskemu in protipodmorniškemu bojevanju ter izvidništvu, je bilo opremljeno z naprednim sistemom za zbiranje obveščevalnih podatkov AN/APS-154. Ruski viri trdijo, da je ameriška prisotnost v regiji namenjena zbiranju obveščevalnih podatkov v podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem v bližini Krima.

Rusija je med vojaškimi vajami Zapad 2025 v Barentsovem morju izstrelila hipersonično križarsko raketo Zircon. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je raketa zadela cilj z neposrednim udarcem. Zircon ima domet 1000 km in doseže hitrost 10-krat večjo od hitrosti zvoka.

Moskovska letališča so po omejitvah, uvedenih zaradi napada brezpilotnih letal in močnega sneženja, ponovno prešla na normalen urnik dela. Več kot polovica letov družbe Aeroflot, ki so bili preusmerjeni, je že poletelo v Moskvo. Letališče v Nižnem Novgorodu, ki je sprejelo več kot dvajset letov, namenjenih v Moskvo, poroča, da so vsi ti leti nadaljevali pot do svojih ciljev.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je ciljala na energetsko infrastrukturo. Zaradi napadov je tretjina Kijeva ostala brez ogrevanja, 320.000 gospodinjstev pa brez elektrike.

Vladimirja Putina je v Kirgiziji sprejel predsednik Sadir Žaparov, kar kaže na slovesen sprejem ruskega predsednika med tridnevnim obiskom. Med obiskom naj bi Putin podaljšal mednarodne sporazume med državama.

Letališče v Vilniusu je moralo zaradi preletavanja balonov že devetič od začetka oktobra prekiniti zračni promet. Dogodek je povzročil motnje pri pristajanju letal.

Mednarodno letališče v Vilni je začasno prekinilo delovanje, ker so radarji znova zaznali balone tihotapcev na tem območju. Litva je že pred tem zaprla mejne prehode z Belorusijo zaradi težav, ki jih povzročajo meteorološki baloni iz sosednje države, za katere litvanske oblasti trdijo, da jih pogosto uporabljajo tihotapci cigaret.

Litvanska vlada je sprejela odločitev o predčasnem odprtju dveh mejnih prehodov z Belorusijo, ki so bili začasno zaprti od konca oktobra. Mejni prehodi so ponovno odprti od 20. novembra.

Nekaterim tovornjakom, ki so obtičali na belorusko-litovski meji, so dovolili izstop iz Belorusije preko latvijske meje. Litovska premierka je izjavila, da sta se Latvija in Estonija strinjali, da se pridružita blokadi meje z Belorusijo, in da bo Poljska iz solidarnosti sprejela podobne ukrepe.

Belorusija je zagrozila z ukrepi proti litovskemu transportu po tem, ko je Litva zaprla mejo. Razlog za zaprtje meje in narava beloruskih protiukrepov nista podrobneje specificirana.

Beloruske oblasti so izpustile Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bialiatskega in ključno opozicijsko figuro Marijo Kolesnikovo iz zapora. Njihova izpustitev sovpada s prizadevanji avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Lukašenko je pomilostil 123 zapornikov v zameno za odpravo sankcij, medtem ko so ZDA že pred tem odpravile sankcije proti beloruskemu sektorju potaše. Belorusija, tesna zaveznica Rusije, se že leta sooča z zahodno izolacijo in sankcijami.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila bojne operacije v Ukrajini, če se bo ta umaknila iz regij, za katere Rusija trdi, da so njene. Povedal je tudi, da Rusija nima agresivnih načrtov proti Evropi in da je ameriški načrt lahko osnova za prihodnje dogovore o končanju vojne. Viktor Orbán se je odpravil v Moskvo na pogovore s Putinom o dobavi energije in možnostih za mir v Ukrajini. Putin je tudi dejal, da je podpis mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno pravno nemogoč, vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil srečanje med madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Poleg zagotavljanja energetske oskrbe Madžarske naj bi Orbán s Putinom razpravljal tudi o reševanju konflikta v Ukrajini.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je čestital delavcem v kmetijstvu in predelovalni industriji ob njihovem profesionalnem prazniku, Dnevu delavcev v kmetijstvu in predelovalni industriji agroindustrijskega kompleksa.

Drugi blok Beloruske jedrske elektrarne bo 13. novembra zaustavljen zaradi načrtovanega preventivnega remonta. Datum zaustavitve so sporočili dopisniki.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

V novopološkem naftnem kompleksu Naftan je prišlo do požara, ko se je v eni od tehnoloških naprav vnelo dizelsko gorivo. Gasilci so s pomočjo več kot 70 gasilcev in 17 vozil ogenj pogasili.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Drugi blok Beloruske jedrske elektrarne bo 13. novembra zaustavljen zaradi načrtovanega preventivnega remonta. Datum zaustavitve so sporočili dopisniki.

Uporabniki aplikacije Max v devetih državah Skupnosti neodvisnih držav (CIS) lahko zdaj pošiljajo sporočila in opravljajo klice. Poleg državljanov Rusije in Belorusije so te možnosti na voljo tudi prebivalcem Azerbajdžana, Armenije, Kazahstana, Kirgizistana, Moldavije, Tadžikistana in Uzbekistana. Za začetek komunikacije morajo uporabniki dodati drug drugega med stike ali si poslati povezavo za povabilo. Razvijalci Max poudarjajo, da bo ta posodobitev milijonom uporabnikom omogočila ohranjanje stikov z bližnjimi v tujini ter učinkovitejši boj proti prevarantom in neželeni pošti.

V Belorusiji so blokirali dostop do ruskega družbenega omrežja VKontakte. Do spletne strani vk.com je omejen dostop na podlagi zahteve Komiteja državne varnosti (KGB), je objavila BelGIE (državna inšpekcija za elektronske komunikacije Ministrstva za zveze in informatizacijo Republike Belorusije).

Igralci po vsem svetu so se soočili z motnjami v delovanju storitev Steam, Xbox, PlayStation, Riot Games in drugih. Strokovnjaki za kibernetsko varnost sumijo obsežen DDoS-napad z ogromnega botneta Aisuru, ki ustvarja ogromno količino prometa. Težave so prizadele tudi uporabnike v Rusiji in Belorusiji.

Španski vojaški avion, na katerem je bila ministrica za obrambo Margarita Robles, je med letom proti Litvi doživel motnje v sistemu GPS. Incident se je zgodil blizu ruskega Kaliningrada. Španski uradniki so potrdili dogodek in poročali o 'motnjah' sistema globalnega pozicioniranja.

EU je obtožila Rusijo motenja GPS signala letala Ursule von der Leyen nad Bolgarijo. Rusija zanika vpletenost v incident. Evropska unija je napovedala, da bo okrepila zaznavanje motenj GPS signalov po tem, ko je letalo predsednice Evropske komisije doživelo motnje. Podobne motnje je med potovanjem z letalom doživel tudi nemški generalni inšpektor Bundeswehra, Carsten Breuer.

Letalo, ki je prevažalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je bilo v nedeljo popoldne zaradi domnevnih ruskih motenj signala GPS prisiljeno pristati na letališču v Plovdivu v Bolgariji. Pilot je, ker ni imel dostopa do navigacijskega sistema GPS, uporabil papirnate zemljevide za varen pristanek. Finančni časopis Financial Times je poročal o sumu ruske interference.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Belorusijo, Džon Koul, je med obiskom v Minsku in pogovori s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom ponudil preparate za hujšanje. Po poročanju "Wall Street Journala" je Koul med večerjo z vodko Lukašenku ponudil tudi morebitne olajšave sankcij.

Vladimir Putin je med uradnim obiskom v Biškeku, Kirgiziji, pozdravil vojsko v kirgiščini. Predsednik Kirgizije, Sadyr Zhaparov, je izjavil, da se je število ruskih podjetij v Kirgiziji potrojilo in doseglo 1800. Putin je rusko vojaško bazo v Kirgiziji označil za garanta stabilnosti v regiji.

Po napadu na center za pridržanje migrantov v Dallasu, v katerem sta bila ubita dva migranta, republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene brez dokazov namiguje, da so bili storilci morda transspolne osebe in aktivisti Antife. Medtem naj bi bil Donald Trump po besedah nekdanjega insajderja jezen zaradi nekega kipa. Razširjajo se tudi desničarske teorije zarote v povezavi s primerom Charlieja Kirka, Antifa pa naj bi bila po mnenju Trumpove administracije teroristična organizacija.

Srbski minister za zdravje Zlatibor Lončar se je v Minsku sestal z beloruskim ministrom za zdravje Aleksandrom Hodžajevim, kjer so razpravljali o sodelovanju med državama na področju presaditve organov. Srbija bo svojim državljanom omogočila presaditev organov v Belorusiji na stroške države.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Nekdanjega predsednika Šrilanke, Ranila Wickremesingheja, so po aretaciji zaradi suma zlorabe sredstev odpeljali na intenzivno nego. Utrpel je hudo dehidracijo in potreboval natančno spremljanje, vendar je njegovo stanje stabilno.

Predsednik Belorusije je sprejel odločitev o podaljšanju brezviznega režima za vstop v državo državljanom 38 evropskih držav. Ta ukrep bo veljal do leta 2026.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Poljska je začasno ustavila delovanje vseh mejnih prehodov z Belorusijo. Moldavsko ministrstvo za zunanje zadeve je pozvalo moldavske državljane, naj za potovanje uporabljajo alternativne poti. Ukrep, ki velja od 12. septembra 2025, zajema vse cestne in železniške mejne prehode in velja v obe smeri.

Venezuela se bo v tekmi proti Kolumbiji borila za mesto v interkontinentalnih dodatnih kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2026. Selektor Fernando "Bocha" Batista je tekmo označil za finale svetovnega prvenstva za Venezuelo. Venezuela mora zmagati, da si zagotovi napredovanje, remi pomeni upanje, poraz pa molitev.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zahteval, da se v restavracijah hitre prehrane Mak.by (nekdanji McDonald's) s 1. oktobrom 2025 vsi obroki pripravljajo izključno iz lokalnih sestavin. Lukašenko je izrazil nezadovoljstvo nad uporabo uvoženega krompirja in zahteval, da se iz menija izloči "ameriška navlaka". Zahteval je, da ne sme biti niti enega kosa uvoženega krompirja ali mesne pleskavice.

Bangladeš je postal največji dolžnik Rusije in s tem prehitel Belorusijo, ki je bila dolgo časa vodilna na tem področju. Podatki izhajajo iz analize Svetovne banke, ki jo je opravila agencija RIA Novosti.

Celje, trenutno vodilni klub slovenskega nogometnega prvenstva, se je okrepil z beloruskim reprezentantom Vitalijem Lisakovičem. 27-letni napadalec je podpisal pogodbo s Celjem, ki ga poleg domačih tekmovanj čaka tudi igranje v ligaškem delu konferenčne lige. Lisakovič je nazadnje igral za rusko Baltiko, pred tem pa je bil tudi član druge ekipe zagrebškega Dinama.