Zahod dvomi o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, Rusija nadaljuje dialog z ZDA

Ukrajinske sile so izvedle odmeven napad na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so po navedbah Kijeva uspešno zadele ruske strateške rezerve goriva. Estonska premierka Kaja Kallas je ob tem dogajanje označila za Putinov poskus preusmerjanja pozornosti od notranjih težav in neuspehov na bojišču. Napad predstavlja nov udarec za rusko logistično mrežo, ki se v zadnjih mesecih sooča s povečanim številom sabotaž na kritični infrastrukturi. Istočasno je prišlo do protislovnih poročil glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko je Kremelj sprva zanikal obstoj dokazov o napadu, je rusko obrambno ministrstvo kasneje objavilo videoposnetke ostankov dronov v snegu. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni analitiki opozarjajo, da posnetki ne potrjujejo trditev o napadu desetine dronov, kar krepi sume o uprizorjenem incidentu za potrebe notranje propagande. Informacijska vojna se tako stopnjuje v času, ko mednarodna skupnost spremlja odzive novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po nekaterih poročilih verjel ruskim navedbam.

Po navedbah ruskih oblasti je Ukrajina izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal zaostritev pogajalskih izhodišč. Kljub resnim obtožbam iz Kremlja pa zahodni zavezniki, vključno z veleposlanikom ZDA pri zvezi Nato, Whitakerjem, izražajo močan dvom o resničnosti teh navedb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko operacijo pod lažno zastavo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za stopnjevanje agresije ali vplivanje na mednarodno javno mnenje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe odločno zanikal in poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na takšne cilje. Ameriški predsednik Donald Trump je bil o dogodku obveščen neposredno s strani Putina, pri čemer je izrazil ogorčenje, kar kaže na kompleksen preplet informacijske vojne med Moskvo, Kijevom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da so trditve o ukrajinskem napadu na tako oddaljeno in varovano lokacijo tehnično in politično malo verjetne, vendar služijo notranjepolitičnim ciljem Kremlja za utrjevanje podpore vojni.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.