Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so v četrtek po odredbi sodnika vrhovnega sodišča Alexandra de Moraesa premestili v zaporski kompleks Papuda v prestolnici Brasilia. Bolsonaro je bil pred tem več kot mesec dni pridržan na sedežu zvezne policije, nova namestitev pa mu po poročanju sodišča zagotavlja prostornejše in nadgrajene bivalne pogoje. Premestitev predstavlja nov korak v izvrševanju zaporne kazni za nekdanjega voditelja države. Bolsonaro je bil septembra 2025 obsojen na več kot 27 let zapora zaradi dejanj v času njegovega mandata, skupaj z njim pa je bilo obsojenih tudi več nekdanjih ministrov in vojaških uradnikov. Premestitev v državni zapor Papuda sledi sodni presoji, da so prostori zvezne policije neprimerni za dolgotrajno prestajanje zaporne kazni tako visokega uradnika. Odločitev sodnika de Moraesa je bila sprejeta v kontekstu zagotavljanja ustreznih varnostnih in logističnih pogojev za obsojenca. Dogodek odraža nadaljevanje pravnih procesov proti nekdanjemu brazilskemu vrhu, ki so močno polarizirali državo. Zaporski kompleks Papuda velja za strogo varovano ustanovo, kjer so v preteklosti že bivali visoki politični predstavniki. Kljub premestitvi v boljšo celico, pravni zastopniki nekdanjega predsednika še naprej izpodbijajo nekatere vidike njegovega pridržanja in obsodbe.

Sodnik brazilskega vrhovnega sodišča Alexandre de Moraes je v četrtek odredil premestitev nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara iz prostorov zvezne policije v zaporski kompleks Papuda v prestolnici Brasilia. Odločitev o premestitvi sledi vrsti pravnih postopkov in omejitev, ki so bile nekdanjemu predsedniku naložene zaradi njegovih javnih nastopov in preteklih dejanj. Bolsonaro bo po novem nameščen v večji celici z zunanjim prostorom, kar predstavlja spremembo v pogojih njegovega pridržanja. Premestitev je bila odrejena po tem, ko je sodišče ugotovilo, da je nekdanji predsednik kršil predhodne sodne prepovedi, vključno z omejitvami glede objavljanja izjav v medijih in na družbenih omrežjih. Sodnik Moraes je v sodni odločbi poudaril, da so bili ti ukrepi nujni za zagotovitev spoštovanja pravosodnega reda. Bolsonaro se v domovini spopada z več obtožbami, med katerimi je najresnejša tista o domnevnem poskusu državnega udara po predsedniških volitvah. Selitev v zapor Papuda, ki velja za enega najbolj varovanih objektov v Braziliji, simbolizira zaostritev pravosodnega pritiska na nekdanjega voditelja. Čeprav so mu odobrili bivanje v celici z zunanjim dostopom, odločitev potrjuje odločenost brazilskega vrhovnega sodišča, da sankcionira kršitve omejitev, ki so mu bile naložene med trajajočimi preiskavami. Dogajanje v Braziliji še naprej močno deli tamkajšnjo javnost in vpliva na politično stabilnost države.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je v četrtek vrnil v zaporedno prestajanje kazni v zaporu v Brasilii, potem ko je zapustil bolnišnico po operaciji ingvinalne kile. Brazilsko vrhovno sodišče je pred tem zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov za premestitev v hišni pripor, ki so jo utemeljevali s slabšanjem zdravstvenega stanja 70-letnega nekdanjega voditelja. Sodnik Alexandre de Moraes je v odločitvi pojasnil, da zdravstveno stanje Bolsonara ne kaže znakov poslabšanja, ki bi opravičevali takšen ukrep. Bolsonaro v zaporu prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara leta 2022. Iz zapora je bil začasno izpuščen 24. decembra zaradi nujnega operativnega posega, vendar se mora po oceni sodišča kljub trditvam obrambe o domnevnem tveganju za nenadno poslabšanje zdravja vrniti v strožji režim prestajanja kazni. Odvetniki so odločitev sodišča označili za neustrezno, vendar njihova prizadevanja za milejšo obliko odvzema prostosti niso bila uspešna.

Brazilsko vrhovno sodišče je v četrtek, 1. januarja, zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi zaradi domnevnih zdravstvenih težav 27-letno zaporno kazen prestajal v hišnem priporu. Sodnik Alexandre de Moraes je v obrazložitvi odločitve navedel, da se zdravstveno stanje nekdanjega desničarskega voditelja ni poslabšalo do mere, ki bi upravičevala spremembo režima prestajanja kazni. Bolsonaro je bil obsojen na visoko zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara, s katerim so njegovi podporniki skušali spodkopati demokratični red v državi. Njegovi pravni zastopniki so zahtevo za hišni pripor vložili le nekaj dni pred odločitvijo, pri čemer so poudarjali nujnost stalne oskrbe zunaj zaporniškega sistema. Sodišče je po preučitvi dokazov ugotovilo, da trenutne razmere v zaporu ne ogrožajo njegovega življenja, zato ostaja v zaprtem oddelku.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo odvetnikov Jairja Bolsonara za hišni pripor iz humanitarnih razlogov po več kot tednu dni hospitalizacije. Odvetniki so zahtevo utemeljevali s "konkretnim tveganjem poslabšanja" Bolsonarovega zdravstvenega stanja. Sodnik Alexandre de Moraes je zavrnil, rekoč, da "ni prišlo do poslabšanja stanja".

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil hišni pripor za deset ljudi, ki so bili obsojeni zaradi sodelovanja v zaroti, katere cilj je bil ohraniti nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na oblasti po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Odločitev je bila sprejeta nekaj ur po tem, ko so oblasti v sosednjem Paragvaju aretirale nekdanjega policijskega poveljnika Silvineija Vasquesa, ki je bil prav tako obsojen v tej zaroti, in ga vrnile v Brazilijo.

Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so vrhovno sodišče zaprosili za dovoljenje za njegovo hospitalizacijo in kirurški poseg. Sodišče je prošnjo odobrilo. Bolsonaro naj bi operacijo prestal v sredo.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki ima več zdravstvenih težav, bo lahko začasno prekinil pripor zaradi operacije. Zvezni sodnik Moraes je odobril operacijo, vendar je zavrnil Bolsonarovo prošnjo za hišni pripor namesto zapora.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je v priporu zaradi poskusa državnega udara, je bil začasno izpuščen, da bi opravil operacijo dimeljske kile. Sodnik Moraes mu je odobril operacijo, vendar je zavrnil njegovo prošnjo za hišni pripor.

Združene države Amerike so ukinile sankcije proti brazilskemu sodniku Vrhovnega sodišča, Alexandru de Moraes, ki je bil tarča kritik zaradi nadzora nad sojenjem zavezniku nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da so sankcije ukinjene manj kot pet mesecev po uvedbi.

Ameriško finančno ministrstvo je odpravilo sankcije proti Alexandreju de Moraesu, brazilskemu vrhovnemu sodniku. De Moraes je vodil postopek proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara po volitvah leta 2022.

ZDA so umaknile sankcije, ki so bile uvedene proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu. Odločitev je bila objavljena v izjavi Urada za nadzor premoženja v tujini pri ameriškem finančnem ministrstvu.

Donald in Melania Trump sta poslala osebno sporočilo Aleksandru Lukašenku. Pismo je prinesel posebni odposlanec ZDA, John Cole.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je vložil novo pritožbo na vrhovno sodišče, s katero želi razveljaviti 27-letno zaporno kazen, ki mu je bila naložena zaradi vodenja načrtov za strmoglavljenje predsednika Luiza Inácia Lule da Silve. Bolsonarova obramba zahteva razveljavitev sojenja in njegovo oprostitev, sodišče pa je že odredilo začetek izvrševanja kazni.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati 27-letno zaporno kazen, ki mu jo je odredilo brazilsko vrhovno sodišče. Bolsonaro je bil obsojen zaradi načrtovanja državnega udara, pritožbe na sodbo pa niso več mogoče.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je izčrpal vsa pravna sredstva za izpodbijanje obsodbe na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara leta 2022. Vrhovno sodišče je odredilo, da mora Bolsonaro začeti prestajati kazen. Bolsonaroju je prav tako odvzeta pravica do kandidiranja na volitvah do leta 2060.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

Brazilsko vrhovno sodišče je potrdilo pripor za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara po incidentu, v katerem je bil vpleten Bolsonarov elektronski nadzorni člen. Sodišče je odredilo aretacijo zaradi Bolsonarove vpletenosti v domnevno zaroto o državnem udaru. Odločitev pomeni, da Bolsonaro ostaja v priporu med nadaljevanjem kazenskega postopka in političnega boja okoli njegovega primera.

Vrhovno sodišče Brazilije je soglasno odločilo, da bo nekdanji predsednik Jair Bolsonaro ostal v priporu, potem ko je poskušal poškodovati elektronsko zapestnico, ki jo je nosil v hišnem priporu. Bolsonaro je bil aretiran, ker naj bi kršil pogoje hišnega pripora, pri čemer se je skliceval na "paranojo" zaradi zdravil in halucinacije o prisluškovalnih napravah v zapestnici. Pripor bo trajal do konca pritožbenega postopka v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je sodniku povedal, da je zaradi živčnega zloma in halucinacij kršil pogoje hišnega pripora. Bolsonaro je dejal, da ga je zaradi zdravil preganjala "paranoja", zaradi katere je posegel v elektronsko napravo za nadzor.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali tik pred začetkom prestajanja 27-letne zaporne kazni. Donald Trump je aretacijo označil za "zelo slabo" in uvedel 50-odstotno carino na brazilski izvoz v ZDA.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

V Braziliji je vrhovno sodišče obsodilo več soobtoženih v procesu proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi načrtovanja umora predsednika Lule da Silve. Sodnik Alexandre de Moraes je pojasnil, da so trije vojaški uslužbenci in policist leta 2022 načrtovali umor Lule med poskusom državnega udara v korist Bolsonara. Obsojeni so bili obsojeni na do 24 let zapora. Bolsonarovemu sinu Eduardu prav tako grozi kazenski postopek.

Minister Alexandre de Moraes iz vrhovnega sodišča (STF) je poslal svojo vodjo kabineta v zapor Papuda, da preveri prostore, kjer bi lahko nekdanji predsednik Jair Bolsonaro prestajal kazen zaradi državnega udara. Obiskala je tudi sodnica Leila Cury, pristojna za izvrševanje kazni v okrožju Federal.

Minister Alexandre de Moraes s STF (Vrhovno zvezno sodišče) je zavrnil zahtevo obrambe Jairja Bolsonara za odpravo hišnega pripora nekdanjega predsednika. Moraes je svojo odločitev utemeljil z "zagotavljanjem javnega reda in potrebo po zagotavljanju varnosti". Bolsonaro je v hišnem priporu zaradi suma financiranja dejanj svojega sina, ki naj bi v ZDA poskušal vplivati na sojenje o državnem udaru.

Vlada Združenih držav Amerike je uvedla sankcije proti Viviane Barci de Moraes, ženi brazilskega sodnika Alexandra de Moraes, ki vodi primer proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara. Urad za nadzor premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva je sprejel to odločitev, ki zaostruje napetosti med ZDA in Brazilijo glede obsodbe Bolsonara. Ameriška administracija že nekaj mesecev pritiska na brazilske pravosodne organe, ki jih obtožujejo neupravičenega preganjanja Bolsonara, zaveznika Donalda Trumpa.

Jair Bolsonaro, obsojen na 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara, je zapustil bolnišnico DF Star, kjer je bil na zdravljenju kožnih lezij. Pred tem je začasno zapustil hišni pripor v Brasiliji, da bi opravil medicinski postopek v bolnišnici.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se sooča s hudimi obtožbami, vključno s poskusom državnega udara. V postopku, ki ga je sprožil vrhovni sodnik Alexandre de Moraes, je Bolsonaro obtožen, da je deloval proti demokratičnim načelom. Medtem ko nekateri pozivajo k sojenju pred ljudskim senatom za njega in njegove sodelavce, Bolsonarova politična gibanja kljub temu ostajajo aktivna.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in 3 mesece zapora zaradi organiziranja poskusa državnega udara leta 2022, ki pa ni uspel zaradi pomanjkanja podpore vojaškega vrha. Obsodba je sprožila takojšnje odzive v Čilu, vključno s komentarji Joséja Antonia Kasta, ki je obsodbo izpodbijal, kar je povzročilo ostre odzive.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara 8. januarja 2023. Vrhovno zvezno sodišče (STF) je začelo glasovanje o obsodbi Bolsonara in drugih obtoženih. Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Bolsonara, medtem ko je sodnik Luiz Fux glasoval za oprostitev Bolsonara, vendar je obsodil Braga Neta. Sojenje bo predvidoma zaključeno v prihodnjih dneh, pričakuje pa se še glasovanje drugih sodnikov. Bolsonaro je obtožen vodenja kriminalne organizacije, ki je poskušala strmoglaviti brazilsko vlado.

Obtožbe proti nekdanji kandidatki stranke Zeleni, Hannah Thomas, so bile opuščene po protestnem spopadu s policijo. Thomas trdi, da bi lahko zaradi poškodbe v spopadu izgubila vid na očesu in napoveduje zahtevo za odškodnino.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilski vrhovni sodnik Luiz Fux je nepričakovano glasoval za razveljavitev sojenja Jairu Bolsonaru zaradi pomanjkanja pristojnosti sodišča. Kljub temu je sodnik Fux začel glasovati v sojenju nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara. Kljub temu sta že dva sodnika glasovala proti Bolsonaru, kar nakazuje na morebitno večinsko obsodbo.

Sodnik Alexandre De Moraes je glasoval za obsodbo Jairja Bolsonara zaradi načrtovanja poskusa državnega udara 8. januarja 2023. Pričakuje se, da bodo še štirje sodniki vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh oddali svoje glasove, s pričakovano sodbo do četrtka ali petka. Donald Trump kritizira sojenje in posebej cilja brazilskega sodnika.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

V Braziliji poteka sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen, da je po porazu na volitvah leta 2022 orkestriral poskus ohranjanja oblasti. Sojenje je sprožilo različne odzive, od podpore do kritik, pri čemer nekateri Bolsonarovega nasprotnika, sodnika Alexandra de Moraes, vidijo kot branilca demokracije, drugi pa kot »diktatorja«. Medtem ko se v Braziliji odvija sojenje, se pripravljajo demonstracije ob dnevu neodvisnosti, kar se dogaja v času vmešavanja Washingtona v brazilske politične institucije.

V Braziliji poteka sojenje proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Sodnik Alexandre de Moraes, ki vodi postopek, je postal kontroverzna figura, saj ga nekateri vidijo kot branitelja demokracije, drugi pa kot "diktatorja". Bolsonarovi podporniki so po volitvah vdrli v vladne zgradbe v Brasílii. Bolsonaro zanika vse obtožbe in trdi, da so politično motivirane.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022, kar je doseglo vrhunec z vdori in vandaliziranjem vladnih poslopij v Brasílii s strani njegovih podpornikov. Bolsonaro zanika krivdo in trdi, da so obtožbe politično motivirane. Hkrati se pozornost usmerja na Alexandra de Moraes, vplivnega sodnika, ki vodi proces proti Bolsonaru, in razdvaja mnenja, od branitelja demokracije do 'diktatorja', pri čemer ga kritizirajo celo v Združenih državah.

Brazilsko vrhovno sodišče je začelo obravnavo proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Predsedujoči sodnik Alexandre de Moraes je dejal, da je Bolsonaro domnevno sprožil vstajo.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Jairu Bolsonaru in njegovim sodelavcem zaradi poskusa državnega udara. Obramba Cida je zahtevala ohranitev ugodnosti, medtem ko sta Ramagem in Anderson Torres zanikala vpletenost v zaroto. Tožilec Paulo Gonet je poudaril, da so se dejanja nasilja in groženj dogajala že pred 8. januarjem. O prvem dnevu sojenja so razpravljali tudi v podcastu, ki je analiziral pravne in politične vidike sojenja.

V Italiji opažajo, da se njihovo gospodarstvo izboljšuje v primerjavi s francoskim, kar je presenetljivo. V Braziliji se Jair Bolsonaro sooča z obtožbami o poskusu državnega udara in mu grozi zapor. V Mehiki je Claudia Sheinbaum poročala o svojem prvem letu vladanja, ki je zaznamovano z izzivi in dediščino njenega predhodnika, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Brazilski minister pri vrhovnem sodišču Gilmar Mendes je branil ministra Alexandra de Moraes glede sankcij, ki jih je uporabila zakonodaja Magnitsky. Mendes je kritiziral poskuse ZDA, da bi posegale v brazilsko pravosodje. Medtem je vlada ZDA preklicala vizum brazilskemu ministru za pravosodje, kar je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva označil za neodgovorno potezo, ki je povzročila diplomatsko krizo med državama.