Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Trumpova administracija je sprožila nov val kritik zaradi svoje zunanje politike, vključno z napadom na Venezuelo, ki ga nekateri vidijo kot poskus širjenja vpliva. Republikanci izražajo zaskrbljenost glede ohranitve nadzora nad senatom na prihajajočih volitvah. Pojavile so se tudi pozicije o odstavitvi predsednika Trumpa, medtem ko so strokovnjaki kritizirali ravnanje Trumpove administracije v primeru smrti Renee Good, ki jo je ustrelil agent ICE.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Staro stanovanje na Novi Zelandiji, opremljeno s starim pohištvom in umetninami, je bilo prodano za 1.980.000 dolarjev kljub pomanjkanju izolacije in dotrajanosti. Obenem je Michael Turner predstavil svojo obsežno zbirko frizerskih spominkov, največjo na južni polobli. V Torontu pa se je športni bar soočil s trimesečno prisilno zaprtjem, a ohranil smisel za humor.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

Vlada predsednika Donalda Trumpa je sprejela odločitev o koreniti spremembi državnega načrta cepljenja za otroke. Kot je v ponedeljek sporočilo ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike, so iz uradnega seznama priporočenih cepljenj črtali zaščito proti šestim boleznim, med katerimi sta tudi influenca in rotavirus. Gre za drastičen preobrat v javnozdravstveni politiki, ki sledi obdobju naraščajočega skepticizma glede cepljenja v državi. Strokovna javnost je tovrstne napovedi že v preteklosti kritizirala, saj bi zmanjšanje števila cepljenj lahko vplivalo na kolektivno imunost prebivalstva. Nova navodila pomenijo, da bo ameriška vlada v prihodnje svetovala znatno manj cepljenj, kot je bila praksa doslej. Ukrep odraža širšo politično usmeritev Trumpove administracije, ki se spopada s pritiski javnosti in različnih interesnih skupin glede obveznih zdravstvenih protokolov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posodobila seznam držav, za katere velja obvezno plačilo varščine v višini 15.000 ameriških dolarjev ob vstopu v Združene države Amerike. Na seznam je bilo tiho, v času praznikov, dodanih sedem novih držav, med katerimi jih je pet z afriške celine. Ukrep je del širše strategije zaostrovanja pogojev vstopa v državo, ki jo Trumpova administracija izvaja v svojem drugem mandatu. Ta poteza nadgrajuje predhodne odločitve o prepovedih potovanj, s katerimi so Združene države Amerike znatno omejile vstop državljanom številnih držav. Cilj varščine je po navedbah ameriških uradnikov zagotoviti, da bodo tuji državljani zapustili državo pred iztekom vizuma. Kritiki ukrepa opozarjajo, da visoki finančni zneski predstavljajo de facto prepoved vstopa za večino prebivalcev omenjenih regij, kar še dodatno poglablja razkorak med ZDA in prizadetimi državami v Afriki in Aziji.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za televizijsko postajo NBC napovedal nov strateški načrt za obnovo venezuelskega naftnega sektorja. Ameriškim naftnim podjetjem, ki bodo investirala v obnovo energetske infrastrukture v tej južnoameriški državi, je obljubil finančno nadomestilo oziroma rekompenzacijo za njihov vložek. Namen te poteze je spodbuditi zasebne investicije v državo, ki se že vrsto let spopada z gospodarsko krizo in propadanjem ključnih industrijskih panog. Napoved odraža Trumpova prizadevanja za krepitev ameriške energetske prevlade in geopolitičnega vpliva v regiji. S ponujenimi jamstvi želi Bela hiša zmanjšati tveganja za korporacije, ki bi vstopile na nestabilno venezuelsko tržišče. To odločitev so v naftni industriji sprejeli z odobravanjem, saj odpira možnosti za dolgoročno sodelovanje pri črpanju in predelavi surove nafte pod okriljem ameriških varnostnih in finančnih zagotovil. Poteza je tesno povezana z njegovo širšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi nedavne trgovinske sporazume in prizadevanja za oživitev domačega trga.

Zdravstveni uradniki v Minnesoti so izrazili zaskrbljenost zaradi sprememb, ki jih je ameriška vlada uvedla 5. januarja in se nanašajo na zmanjšanje pomembnosti nekaterih cepljenj za otroke, vključno s cepivi proti hepatitisu B, RSV in gripi.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da izvaja revizijo imigracijskih postopkov, ki vključujejo ameriške državljane somalskega porekla. Namen preiskave je odkritje morebitnih goljufij v postopkih pridobivanja dokumentov, kar bi v skrajnem primeru lahko vodilo do denaturalizacije oziroma odvzema ameriškega državljanstva. Po navedbah uradnih virov iz Washingtona se revizija osredotoča na pretekle primere, kjer obstaja sum nepravilnosti. Ta ukrep predstavlja nadaljevanje strožje politike priseljevanja, ki jo zagovarja trenutna ameriška vlada. Kritiki opozarjajo, da bi takšne revizije lahko nesorazmerno vplivale na določene etnične skupnosti in povzročile negotovost med naturaliziranimi državljani. Uradniki medtem poudarjajo, da gre za vprašanje zagotavljanja pravne države in integritete imigracijskega sistema, kjer morajo biti vsi postopki izpeljani skladno z resničnimi podatki prosilcev.

Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Objavljeni so bili novi dokumenti v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina, ki ponovno vključujejo ime Donalda Trumpa, kar je sprožilo različne odzive. Dokumenti razkrivajo podrobnosti o Trumpovih poletih z Epsteinovim letalom in navedbe o njegovem odnosu do mladoletnic. Medtem ko nekateri obsojajo Trumpovo vpletenost in zahtevajo preiskavo, drugi poudarjajo, da so nekatere trditve nepreverjene in senzacionalistične. Prav tako so se pojavile kritike na račun ravnanja Ministrstva za pravosodje ZDA pri objavi dokumentov, pri čemer so nekateri opozarjali na pomanjkljive redakcije in zamude.

V Združenih državah je prišlo do ponovne pozornosti glede povezav Donalda Trumpa z Jeffreyjem Epsteinom, potem ko je bilo objavljenih več novih dokumentov v zvezi s primerom spolne zlorabe. Objavljeni dokumenti vključujejo zapise o Trumpovih potovanjih z Epsteinovim zasebnim letalom in trditve o spolnem napadu. Ministrstvo za pravosodje ZDA je objavilo tisoče strani dokumentov v zvezi z Epsteinom, kar je sprožilo kritike glede prikrivanja informacij. Republikanski kongresnik Thomas Massie je napovedal načrte za preiskavo ravnanja ministrstva za pravosodje v zvezi z objavo dokumentov, medtem ko so preživele žrtve izrazile nezadovoljstvo nad redakcijami in pomanjkanjem transparentnosti.

Donald Trump je v Mar-a-Lagu napovedal načrte za nove, "kul izgledajoče" bojne ladje. Strokovnjaki so kritizirali to idejo.

Trumpova administracija je začasno ustavila še dva projekta vetrnih elektrarn na morju v Novi Angliji, s čimer je skupno ustavljenih pet projektov ob vzhodni obali ZDA. Razlog za zaustavitev so, kot so navedli, tveganja za nacionalno varnost, medtem ko so strokovnjaki izrazili optimizem glede prihodnosti čiste energije kljub oviram, ki jih je povzročil Donald Trump.

Angleška centralna banka je prvič po štirih mesecih znižala ključno obrestno mero s 4 % na 3,75 %, ker se vztrajno visoka inflacija umirja. Evropska centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene že četrtič zapored, saj gospodarstvo držav z evrom kaže znake rasti. V ZDA se je inflacija nepričakovano upočasnila na 2,7 % v primerjavi z lanskim letom.

Ameriška vlada je priznala, da sta zvezna uprava za letalstvo (FAA) in vojska ZDA prispevali k trčenju letala in helikopterja Black Hawk januarja nad Washingtonom, v katerem je umrlo 67 ljudi. Do priznanja je prišlo šele sedaj, čeprav se je nesreča zgodila že januarja.

Predsednik Vučić je opozoril, da ima Srbija še štiri dni, preden se bo rafinerija NIS popolnoma ustavila, če ameriška vlada ne bo odobrila licence. Rafinerija deluje v tihem načinu in se sooča z velikimi težavami, Srbija pa je postala predmet izsiljevanja.

Ameriška vlada bo vlagala v jedrsko energijo, vključno s posojilom v višini milijarde dolarjev za ponovni zagon Three Mile Island. Poročali so, da načrtuje nakup desetih velikih novih jedrskih reaktorjev.

Po najdaljši zaustavitvi v zgodovini ZDA se ameriška vlada ponovno odpira, vendar globoke politične delitve, ki so povzročile 43-dnevno zaustavitev, ostajajo nerešene.

Šesttedensko zaprtje vlade v ZDA se je končalo v sredo pozno zvečer in bo dodatno obremenilo gospodarstvo, ki se že sooča s številnimi izzivi. Celoten vpliv bo viden šele čez nekaj mesecev.

Kljub napredku pri dogovoru o končanju zaustavitve ameriške vlade, ki ga je sprejel senat, so se pojavile kritike na račun demokratskih senatorjev, ki naj bi popustili pritisku predsednika Trumpa. Dogovor, ki ga mora potrditi še predstavniški dom in podpisati predsednik, še ni dokončen in se sooča z ovirami.

Trumpova administracija je ponovno zaprosila Vrhovno sodišče za blokado polnih izplačil programa SNAP. Vrhovno sodišče je ustavilo zvezna izplačila SNAP, Trumpova administracija pa je ukazala državam, da vrnejo ta izplačila.

Aleksandar Vučić je napovedal, da bosta Srbija in Rusija poslali pismo ameriški vladi s prošnjo za enomesečno izjemo od sankcij za NIS. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo poslano v ponedeljek ali torek, pri čemer naj bi ruska stran priskrbela dodatne podpisnike. Vučić je tudi komentiral izjavo Marije Zaharove in poudaril, da si ne more privoščiti čustvenih odzivov, saj spoštuje Rusijo. Poudaril je, da Srbija kot edina ni uvedla sankcij Rusiji in da v Srbiji delujeta Sputnjik in RT.

Zaradi zaustavitve ameriške vlade je državni uslužbenec, ki je ostal brez dela, prisiljen prodajati hot doge na ulici, da bi preživel.

Zaradi dolgotrajne zaustavitve delovanja vlade ZDA je ameriška vlada napovedala zmanjšanje števila letov na 40 večjih letališčih. Zmanjšanje naj bi začelo veljati v petek, prizadelo pa bo milijone potnikov.

Predsednik Trump je ponovno pozval republikanske senatorje, naj ukinejo senatno obstrukcijsko pravilo (filibuster), da bi končali najdaljšo zaustavitev vlade v zgodovini. Po porazih republikancev na torkovih volitvah je Trump dejal, da jih je zaustavitev 'ubijala'.

Ameriška vlada je postala delničar v podjetju Vulcan Elements, ki je specializirano za predelavo redkih zemeljskih mineralov. S tem korakom želi ZDA zmanjšati odvisnost od Kitajske na področju teh ključnih surovin.

Ameriška centralna banka (Fed) je znižala referenčno obrestno mero za 0,25 bazične točke, s čimer je ciljno območje premaknila na 3,75 %–4 %. Dolar (USD) je pridobil podporo, predvsem zaradi pričakovanj o počasnejšem tempu sproščanja monetarne politike. Hkrati so se izboljšali trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko.

Ameriška vlada je kupila argentinske pezose in dokončala sporazum o valutni zamenjavi v vrednosti 20 milijard dolarjev s centralno banko Argentine, da bi stabilizirala argentinski finančni trg. Ministrstvo za finance ZDA je Argentini priskočilo na pomoč z nakupom argentinskih pesosov in zagotovilo 20 milijard dolarjev.

Zaradi zaustavitve delovanja vlade v ZDA je davčna uprava (IRS) zaprla večino svojih operacij in začasno odpustila skoraj polovico svojega osebja. Predsednik Trump grozi z zadržanjem izplačil plač javnim uslužbencem, ki so bili prisilno odsotni z dela, kar dodatno prispeva k negotovosti med zaposlenimi. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko imela zaustavitev delovanja vlade negativne posledice za ameriško gospodarstvo.

Zvezni sodnik v Chicagu je začasno blokiral napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Illinois s strani administracije Donalda Trumpa. To je bila odločitev v odgovor na tožbo, ki jo je vložila država Illinois, kar predstavlja poraz za ameriško vlado.

Zaradi zaustavitve delovanja zvezne vlade v ZDA prihaja do zamud in odpovedi letov na večjih letališčih. Agencija za nadzor zračnega prometa poroča o težavah s kadrom na približno ducatu letališč, saj na stotisoče zveznih uslužbencev ne prejema plače. Demokratski kongresniki opozarjajo, da bi se lahko razmere poslabšale in dosegle raven iz leta 2019, ko je pomanjkanje kontrolorjev zračnega prometa ohromilo delovanje letališč.

Ameriška vlada je vstopila v blokado zaradi nesoglasij glede financiranja med republikanci in demokrati, kar je povzročilo, da je približno 750.000 zveznih uslužbencev na neplačanem dopustu. To vpliva na delovanje muzejev in povzroča zaprtje večine operacij davčne uprave (IRS), kjer bo začasno odpuščenih skoraj polovica zaposlenih. Senat je zavrnil predloge obeh strani za ponovni zagon financiranja, kar poglablja pat pozicijo.

Cene zlata na svetovnih trgih so presegle rekordnih 3.900 dolarjev za unčo. To odraža zaskrbljenost vlagateljev zaradi blokade ameriške vlade in pričakovanj, da bo ameriška centralna banka ponovno znižala ključne obrestne mere v podporo zaposlovanju.

Zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade so bili uslužbenci, ki zbirajo podatke o trgu dela, poslani na čakanje, kar je onemogočilo objavo statističnih podatkov o zaposlovanju. Dolgotrajna zaustavitev bi lahko imela resne posledice za ameriško gospodarstvo in ga potisnila v krizo.

Vodja laburistov, Keir Starmer, se po poročanju GB News sooča s pritiski in padcem podpore pred konferenco Laburistične stranke. Reform UK utrjuje svoj položaj, kar dodatno otežuje Starmerjev položaj. Medtem je nekdanji konservativni minister opozoril, da bi Starmerjeva digitalna identifikacija pomenila nadzor vlade nad državljani. V Iraku pa je Muqtada al-Sadr zavrnil ponudbo Koordinacijskega okvira za oblikovanje vlade in predstavil tri scenarije za prihajajoče volitve. Brownstone Institute pa opozarja na globalno inflacijo med letoma 2000 in 2025.

Ameriška vlada je delno prekinila delovanje, ker se Kongres in Bela hiša nista uspela dogovoriti o proračunu. Zaradi globokih partijskih delitev je onemogočeno delovanje številnih zveznih služb, kar lahko vodi v dolgo in izčrpavajočo blokado ter izgubo tisočih delovnih mest.