Venezuelski režim je v četrtek izpustil več političnih zapornikov, vendar Amnesty International opozarja, da jih v zaporih ostaja še približno tisoč. Organizacija za človekove pravice je ob tem pozvala k takojšnji in popolni izpustitvi vseh oseb, ki so bile pridržane iz političnih razlogov. Ta poteza oblasti sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom na administracijo predsednika Nicolása Madura zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja opozicije. Kljub delni izpustitvi nekaterih posameznikov Amnesty International poudarja, da število preostalih zapornikov ostaja alarmantno visoko. Organizacija trdi, da so bili mnogi od njih tarča samovoljnih aretacij in da so njihove osnovne pravice v zaporih sistemsko kršene. Razmere v državi so še naprej napete, saj mednarodna skupnost pozorno spremlja ravnanje oblasti z nasprotniki režima. Ta dogodek predstavlja le majhen korak v širšem kontekstu venezuelske politične krize. Medtem ko so nekatere izpustitve morda namenjene omilitvi mednarodnih sankcij ali izboljšanju podobe države v tujini, zagovorniki človekovih pravic opozarjajo, da brez korenitih sprememb v pravosodnem sistemu in konca političnega preganjanja dejanskega napredka ne bo. Amnesty International zato nadaljuje z aktivnim spremljanjem situacije in zahteva odgovornost pristojnih organov.

Organizacija Amnesty International je v odprtem pismu pakistanskemu premierju Shehbazu Sharifu pozvala k takojšnji prekinitvi aretacij in prisilnih deportacij afganistanskih migrantov. Po navedbah organizacije pakistanski načrt za repatriacijo nezakonitih tujcev krši mednarodno pravo, zlasti načelo nevračanja (non-refoulement), ki prepoveduje izgon oseb v države, kjer jim grozi preganjanje ali mučenje. Generalna sekretarka Agnes Callamard je ob tem izpostavila popolno pomanjkanje preglednosti, pravnega varstva in odgovornosti pri izvajanju izgonov, ki so se okrepili po septembru 2023. Svetovna organizacija za človekove pravice opozarja na sistematično nadlegovanje in pridržanja afganistanskih državljanov, med katerimi so številni v Pakistanu prebivali več desetletij. Amnesty International Pakistan poziva k vzpostavitvi dostopnih poti za registracijo beguncev, s poudarkom na zaščiti najbolj ogroženih skupin, kot so ženske, dekleta, novinarji ter pripadniki etničnih in verskih manjšin. Ti posamezniki so ob vrnitvi v Afganistan, kjer vladajo talibani, neposredno izpostavljeni nevarnosti povračilnih ukrepov in kršitev človekovih pravic. Razmere so se dodatno zaostrile, ko je Pakistan vstopil v tretjo in končno fazo svojega načrta za izgon tujcev brez urejenega statusa. Kljub temu da je Pakistan gostil begunce več kot 40 let, trenutna politika močno ogroža varnost tisočev ljudi. Amnesty International poudarja, da mora Islamabad namesto prisilnih izgonov zagotoviti humano obravnavo in pospešiti postopke za tiste, ki bi bili ob vrnitvi pod talibanski režim tarča zlorab ali zapornih kazni.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V zadnjem obdobju se več držav sooča s kritičnimi izzivi na področju pravosodja, ki segajo od spornih ustavnih sprememb v Pakistanu do tehnoloških anomalij v Združenih državah Amerike. Organizacija Amnesty International je ostro obsodila 27. amandma k pakistanski ustavi in ga označila za neposreden napad na neodvisnost sodstva ter vladavino prava. Zakonodaja, ki je bila v parlamentu sprejeta po hitrem postopku, je po mnenju kritikov močno okrnila legitimnost zveznega ustavnega sodišča in pravico do pravičnega sojenja. Istočasno v Pensilvaniji pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti uporabe umetne inteligence v sodnih procesih. Prizivna sodišča so zaznala primere t. i. halucinacij umetne inteligence, kjer so odvetniki v svojih vlogah navajali neobstoječe pravne precedense. Takšna praksa po mnenju pravnih analitikov ogroža stabilnost pravnega sistema, saj lahko napačne in izmišljene navedbe vplivajo na prihodnje sodne odločitve in izkrivljajo razlago zakonov. V Bolgariji pa ustavno sodišče obravnava vprašanje legitimnosti vršilca dolžnosti generalnega tožilca Borislava Sarafova. Sodišče je pozvalo sodnike iz Varne, naj pojasnijo in dopolnijo svojo zahtevo glede ustavnosti določb zakona o sodnem sistemu. Primer je ključen za razrešitev pravne praznine glede trajanja mandata začasnih funkcionarjev, kar dodatno poudarja globalne trende potrebe po jasni razmejitvi pristojnosti in zaščiti integritete pravosodnih institucij.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Izraelski kabinet je potrdil gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z dvema, ki sta bili evakuirani leta 2005. Finančni minister Bezalel Smotrich je izjavil, da je cilj poteze preprečiti ustanovitev palestinske države. S tem se bo število naselbin povečalo za 50 % pod trenutno vlado, skupno pa jih bo 210. V Gazi so bili ubiti trije ljudje, medtem ko je kardinal obhajal mašo v Gazi.

Savdska Arabija je leta 2025 dosegla novo rekordno število usmrtitev, saj je bilo po podatkih AFP usmrčenih 340 ljudi. Večina usmrtitev, kar 232, je povezana s primeri, povezanimi z drogami. Povečanje števila usmrtitev se je zgodilo kljub prizadevanjem Savdske Arabije, da bi se predstavila kot moderna država.

Po obsodbi Lai Chi-yinga po zakonu o nacionalni varnosti se je odzvala Evropska unija, ki je obsodila obsodbo kot simbol erozije demokracije in svobode v Hongkongu ter pozvala k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi. Zadnji guverner Hongkonga, Chris Patten, je posvaril, da bi morali vsi, ki še vedno verjamejo v možnost reforme kitajske komunistične partije, pomniti primer Lai Chi-yinga. Britanski mediji so poročali, da je primer Lai Chi-yinga prepleten z demokratičnim napredkom in zatonom Hongkonga.

Amnesty International je objavila poročilo, v katerem trdi, da so pogoji v 'boksu' v 'Alligator Alcatrazu' na Floridi oblika mučenja. Poročilo navaja, da bi lahko 'boks' povzročil hudo telesno in psihološko bolečino in trpljenje.

Ameriški novinar Dylan Collins, ki je bil ranjen v izraelskem napadu v Libanonu, v katerem je bil ubit novinar Reutersa Issam Abdallah, je izrazil razočaranje nad odzivom ameriške vlade. Skupina demokratskih zakonodajalcev je skupaj z organizacijama Committee to Protect Journalists in Amnesty International pozvala k temeljiti preiskavi napada, ki se je zgodil oktobra 2023. Zahtevajo, da Izrael in administracija Donalda Trumpa pojasnita, kdo je odgovoren za streljanje.

Amnesty International je objavila podrobno poročilo o terorističnih napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Organizacija je Hamas in druge oborožene palestinske skupine obtožila zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, umori, zapiranjem, mučenjem, posilstvi in drugimi oblikami spolnega nasilja nad civilisti.

Amnesty International je objavila podrobno poročilo, v katerem prvič obtožuje Hamas in druge palestinske oborožene skupine zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, med napadi na Izrael 7. oktobra 2023 in po njih. Organizacija je poudarila, da Hamas ni "beli angel" v konfliktu med Tel Avivom in Gazo.

V nigerijski zvezni državi Adamawa so vojaki nigerijske vojske streljali na protestnice, ki so protestirale zaradi odziva vojske na spopade. Po navedbah prič in organizacije Amnesty International je bilo ubitih devet žensk. Dogodek se je zgodil v ponedeljek ob glavni cesti v lokalni vladi Lamurde.

Iranske oblasti so med januarjem in septembrom 2025 usmrtile več kot 1.000 ljudi, kar je največje letno število smrtnih kazni v Iranu v zadnjih 15 letih, kot poroča Amnesty International. Število usmrtitev se je v manj kot devetih mesecih močno povečalo.

Nekateri člani ameriškega kongresa so bili kritizirani zaradi domnevnega zanikanja genocida, ki naj bi ga Izrael izvajal v Gazi. Kljub obtožbam organizacij, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, ter resoluciji kongresnice Rashide Tlaib, večina zakonodajalcev še naprej podpira Izrael z milijardami dolarjev v obliki orožja. Kritiki trdijo, da je to zanikanje potrebno za nadaljevanje financiranja izraelske vojske, čeprav naj bi ta izvajala genocid.

Nizozemski mediji so poročali o poročilu Amnesty International, ki opisuje 'sramotne' razmere v floridskih centrih za pridržanje imigrantov, imenovanih 'Alligator Alcatraz'. Poročali so o primerih, kjer so bili zaporniki priklenjeni z rokami in nogami v kletkah, poleg tega naj bi iz stranišč uhajala fekalna voda v spalnice, primanjkovalo naj bi hrane, voda pa naj bi bila slabe kakovosti.

Amnesty International je pozvala k preiskavi vojnih zločinov zaradi napada sudanske paravojaške skupine Rapid Support Forces (RSF) na begunski tabor v Severnem Darfurju aprila. Nevladne organizacije so dokumentirale grozodejstva, ki so se zgodila med napadom.

Palestinski fotoreporter Mohamed Isam Uadi je bil ubit, novinar Mohamed Abdel Fatah Asli pa ranjen v izraelskem napadu z dronom v Han Junisu na jugu Gaze, je sporočila palestinska tiskovna agencija WAFA. Izraelska vojska je sporočila, da dogodek preiskujejo. Po podatkih WAFA je novinar Uadi snemal s kamero na dronu za svoje reportaže. Organizacija CPJ ocenjuje, da je bilo v Gazi ubitih že več kot 200 novinarjev.

Paravojaške sile RSF so sporočile, da so prevzele nadzor nad Babanuso, pomembnim prometnim vozliščem v zahodnem Kordofanu v Sudanu. Vojska zanika izgubo mesta, ki je strateška točka na poti v regijo Darfur. RSF trdi, da so mesto osvobodili kljub napadu sudanske vojske, ki naj bi kršila humanitarno premirje.

Izraelski ogenj je ubil štiri Palestince v Gazi in na Zahodnem bregu, medtem ko so ZDA potiskale svoj kolonialistični načrt. Mahmoud Abbas spreminja volilne zakone, da bi prepovedal Hamas. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 2803, ki naj bi razdelila Gazo in zlomila palestinsko voljo. Izrael je napredoval vodjo vojakov, ki so ustrelili dva palestinska civilista na Zahodnem bregu.

Belgijski zunanji minister je ostro kritiziral Izrael zaradi posnetkov, ki prikazujejo izraelske vojake, kako ubijajo dva Palestinca, ki sta se predala med operacijo v Jeninu. Izraelske oblasti so napovedale preiskavo incidenta.

Amnesty International je sporočila, da Izrael kljub prekinitvi ognja nadaljuje z genocidom v Gazi, palestinsko zunanje ministrstvo pa poroča, da je bilo ubitih najmanj 33.000 palestinskih žensk in deklet. ZDA in Izrael naj bi si prizadevala za delitev Gaze, medtem ko Amnesty International opozarja, da se genocid nadaljuje.

Dataschützerji iz epicenter.works in Amnesty International so na Dunaju protestirali proti načrtovani noveli zakona o cestnem prometu, ki bi olajšala video nadzor v javnem prostoru. Kritiki se bojijo širitve video nadzora v avstrijskih mestnih središčih.

Kljub enostranski prekinitvi spopadov, ki jo je razglasila Enota za hitro posredovanje (RSF), so možnosti za premirje v Sudanu majhne, saj sudanska vojska generala Al Burhana predlog zavrača. Ameriški posrednik Massad Boulos pa še upa, da bosta sprti strani sprejeli ameriški mirovni predlog. Amnesty International je obtožil RSF vojnih zločinov v mestu Al Fašir v Darfurju.

Amnesty International opozarja, da Španija do konca leta 2023 ni uspela vzpostaviti 52 specializiranih centrov za pomoč žrtvam spolnega nasilja, ki bi delovali 24 ur na dan, sedem dni v tednu, kot je bilo načrtovano. Organizacija opozarja na strukturne pomanjkljivosti v teh ključnih centrih za podporo žrtvam.

Organizacija za človekove pravice Amnesty International je sudansko milico RSF obtožila vojnih zločinov v mestu Al-Fašir v regiji Darfur. Zbrali so pričevanja 28 preživelih, ki poročajo o grozodejstvih, vključno z usmrtitvami neoboroženih moških in posilstvi žensk. RSF je enostransko razglasil trimesečno prekinitev ognja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Kenijske oblasti naj bi plačevale mrežo spletnih trolov, da bi grozili in ustrahovali mlade protestnike med nedavnimi protivladnimi demonstracijami, je sporočila organizacija Amnesty International. Novo poročilo organizacije razkriva podrobnosti o tej praksi.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International sta ostro obsodili poslabšanje državljanskih svoboščin in pravne države v Tuniziji. Opozorili sta na porast aretacij in pregonov aktivistov ter kritikov vlade, kar po njunem mnenju predstavlja napad na temeljne pravice in svoboščine.

Amnesty International svari, da širitev infrastrukture za fosilna goriva predstavlja veliko kršitev človekovih pravic po vsem svetu in ogroža življenja milijard ljudi. Organizacija poudarja, da je 'obsedenost s fosilnimi gorivi' globalni problem, ki zahteva takojšnje ukrepanje.

V Parizu se je začelo zgodovinsko sojenje Rogerju Lumbali, nekdanjemu voditelju upornikov iz Demokratične republike Kongo, zaradi obtožb o sostorilstvu pri zločinih proti človečnosti med vojnami v vzhodnem Kongu v letih 2002 in 2003. Lumbala, ki je bil aretiran leta 2020, je obtožen, da je vodil operacijo "Izbriši tablo", katere cilj je bilo etnično čiščenje. Med sojenjem je obramba zahtevala, da kot priča nastopi Jean-Pierre Bemba, trenutni podpredsednik vlade DR Kongo.

Tunizija je v letu 2025, pod pritiskom Evropske unije za zajezitev prehodov v Sredozemlju, repatriirala približno 10.000 nezakonitih migrantov iz podsaharske Afrike. Država se trudi obvladovati migracije in zavrača vlogo tranzitne cone za iskalce azila, ki želijo potovati v Evropo.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

Glavna opozicijska stranka v Tanzaniji je sporočila, da je bilo v protestih zaradi volitev ubitih na stotine ljudi. Generalni sekretar ZN je pozval k preiskavi obtožb.

Opozicijska stranka Chadema trdi, da je bilo v nasilnih protestih po državi ubitih na stotine ljudi. Združeni narodi so pozvali vlado k zadržanosti pri uporabi sile proti protestnikom in poročajo o verodostojnih informacijah o najmanj desetih ubitih protestnikih.

Amnesty International je ponovila poziv k neodvisni preiskavi ameriškega zračnega napada na zapor v provinci Saada v Jemnu, ki se je zgodil aprila. Organizacija je izrazila prepričanje, da bi napad, v katerem je bilo ubitih več kot 60 afriških migrantov, lahko predstavljal vojni zločin.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum o Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU pa si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Poročilo ZN medtem opozarja, da izraelski genocid v Gazi ne bi bil mogoč brez globalne vpletenosti, pri čemer naj bi 63 držav, predvsem evropskih, podpiralo genocid nad Palestinci, medtem ko arabske države niso sprejele odločnih ukrepov.

Amnesty International je obsodil uporabo sile in množična aretiranja med protesti v Abuji, Nigeriji, kjer so protestniki zahtevali izpust priprtega voditelja prepovedane skupine Indigenous People of Biafra (IPOB), Nnamdija Kanuja. Organizacija je izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o poskusih varnostnih sil, da bi zatrle mirne demonstracije.

Nigerijska popravna služba (NCoS) je vse popravne centre po državi razglasila za »rdeče cone« pred načrtovanimi protesti po vsej državi, ki zahtevajo izpustitev Nnamdija Kanuja. Ukrep je bil sprejet pred protesti, načrtovanimi za ponedeljek, 20. oktobra 2025.

Policija je med protestom za izpustitev Nnamdija Kanuja v Abuji aretirala njegovega odvetnika, Aloyza Ejimakorja, in njegovega brata. Policija je pojasnila, da niso uporabili pravega streliva proti protestnikom.

V Abuji je prišlo do nasilnih protestov, kjer so se protestniki zbrali zahtevajoč izpustitev separatističnega voditelja Nnamdija Kanuja, ki je v priporu od leta 2021 zaradi obtožb o terorizmu. Nigerijska policija je uporabila solzivec za razgnati protestnike in aretirala več deset ljudi, vključno z bratov separatističnega voditelja.

V Nigeriji so se okrepili protesti in pozivi k izpustitvi Nnamdija Kanuja, voditelja separatističnega gibanja IPOB. Skupina Ikenga Think-Tank je pozvala Nigerijce k enotnosti in protestom pred predsedniško palačo v Abuji. Sojenje Kanuju zaradi obtožb o terorizmu je sprožilo napetosti, Amnesty International pa je obsodil nasilje nad protestniki. Odvetnik Kanuja je policijo obtožil uporabe solzivca, vlada pa je vse zapore razglasila za "rdeče cone".