V zadnjem obdobju se več držav sooča s kritičnimi izzivi na področju pravosodja, ki segajo od spornih ustavnih sprememb v Pakistanu do tehnoloških anomalij v Združenih državah Amerike. Organizacija Amnesty International je ostro obsodila 27. amandma k pakistanski ustavi in ga označila za neposreden napad na neodvisnost sodstva ter vladavino prava. Zakonodaja, ki je bila v parlamentu sprejeta po hitrem postopku, je po mnenju kritikov močno okrnila legitimnost zveznega ustavnega sodišča in pravico do pravičnega sojenja.
Kronologija dogodkov
25. jul. 2025 :Sodni pritiski in ustavni spori v ZDA.Vrhovno sodišče ZDA je v več primerih poseglo v odločitve nižjih sodišč glede volilnih pravic in orožja, medtem ko so bila blokirana prizadevanja administracije Donalda Trumpa glede državljanstva. Vrhovna sodnica Elena Kagan je takrat opozorila na pomen neodvisnosti sodstva in nujnost spoštovanja sodnih odločb s strani izvršne oblasti.
Istočasno v Pensilvaniji pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti uporabe umetne inteligence v sodnih procesih. Prizivna sodišča so zaznala primere t. i. halucinacij umetne inteligence, kjer so odvetniki v svojih vlogah navajali neobstoječe pravne precedense. Takšna praksa po mnenju pravnih analitikov ogroža stabilnost pravnega sistema, saj lahko napačne in izmišljene navedbe vplivajo na prihodnje sodne odločitve in izkrivljajo razlago zakonov.
V Bolgariji pa ustavno sodišče obravnava vprašanje legitimnosti vršilca dolžnosti generalnega tožilca Borislava Sarafova. Sodišče je pozvalo sodnike iz Varne, naj pojasnijo in dopolnijo svojo zahtevo glede ustavnosti določb zakona o sodnem sistemu. Primer je ključen za razrešitev pravne praznine glede trajanja mandata začasnih funkcionarjev, kar dodatno poudarja globalne trende potrebe po jasni razmejitvi pristojnosti in zaščiti integritete pravosodnih institucij.
Izjave
"Zakon je odločilno spodkopal sodstvo in njegovo institucionalno neodvisnost."
Amnesty International
"Z jemanjem prava v smeri, ki ne obstaja, izkrivljate zakon."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Pakistanu in Bolgariji so za slovenskega bralca splošnega pomena, vendar Bolgarija kot članica EU predstavlja pomemben kontekst glede spoštovanja vladavine prava znotraj unije. Vprašanje uporabe umetne inteligence v pravosodju pa je neposredno relevantno tudi za slovenski pravni sistem, ki se digitalizira in se bo verjetno spopadal s podobnimi etičnimi in proceduralnimi vprašanji.
Vrhovno sodišče Wyominga je odločilo, da sta dva zakona, ki prepovedujeta splav, vključno s prepovedjo splava z zdravili, neustavna, ker sta v nasprotju z zakonom iz leta 2012, ki ženskam zagotavlja pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru »Vujović in Lipa doo proti Črni gori« ugotovilo, da je Apelacijsko sodišče v Črni gori kršilo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker ni upoštevalo odločb Ustavnega sodišča. Sodišče je podjetju Vujović in Lipa doo dosodilo odškodnino v višini 4.680 evrov za nematerialno škodo in 9.200 evrov za stroške postopka. Ustavno sodišče je pred tem večkrat ukinilo odločbe Apelacijskega sodišča o stečaju podjetja Lipa doo Cetinje, ker so bile pomanjkljivo obrazložene, vendar Apelacijsko sodišče ni upoštevalo obvezujočih navodil Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče Črne gore je v zadnjih dveh dneh obravnavalo 123 ustavnih pritožb, večinoma prejetih v letu 2023. Sodišče si prizadeva za zaščito človekovih pravic in svoboščin. Dve veji sodišča sta sprejeli 23 pritožb, ugotovili kršitve človekovih pravic, razveljavili odločitve rednih sodišč in vrnili zadeve v ponovno odločanje. 85 pritožb je bilo zavrnjenih, 14 zavrženih, v enem primeru pa je bil postopek ustavljen. Del pritožb se je nanašal na kršitve pravice do lastnine, zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja in pravice do življenja.
Ustavno sodišče Črne gore je v dveh nedavnih odločbah ugotovilo, da si črnogorska sodišča ne morejo privoščiti dodajanja pogojev za odgovornost države poleg tistih, ki jih določa zakon, saj takšno ravnanje omejuje pravice državljanov in podjetij do odškodnine zaradi nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov. V enem primeru je sodnik Gospodarskega sodišča napotil podjetje.
Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom.
Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.
Dogodki v Pakistanu in Bolgariji so za slovenskega bralca splošnega pomena, vendar Bolgarija kot članica EU predstavlja pomemben kontekst glede spoštovanja vladavine prava znotraj unije. Vprašanje uporabe umetne inteligence v pravosodju pa je neposredno relevantno tudi za slovenski pravni sistem, ki se digitalizira in se bo verjetno spopadal s podobnimi etičnimi in proceduralnimi vprašanji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.