Predsednik Donald Trump je razkril dogovor s farmacevtskima podjetjema Eli Lilly in Novo Nordisk, da bi pocenil popularna zdravila za zdravljenje debelosti, kot sta Zepbound in Wegovy. V zameno za olajšave je Trump napovedal dogovore za znižanje cen nekaterih popularnih zdravil za hujšanje.

Trumpova administracija se je povezala z desničarskimi medijskimi vplivneži za promocijo svojih sporočil. Marjorie Taylor Greene, nekoč zvesta Trumpova podpornica, zdaj kaže dvome. Trump naj bi si močno želel prejeti Nobelovo nagrado za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je dosegel dogovor s farmacevtskim podjetjem AstraZeneca, ki bo znižalo cene nekaterih zdravil za paciente, vključenih v program Medicaid. Dogovor omogoča podjetju AstraZeneca, da ponudi zdravila po znižanih cenah, podobnih tistim v drugih razvitih državah, in vključuje 50 milijard dolarjev naložb. To je že drugi večji dogovor s farmacevtskim podjetjem, ki ga je Trumpova administracija dosegla z namenom znižanja stroškov zdravil za Američane.

Farmacevtska podjetja AstraZeneca in Merck sta zmanjšala naložbe v Združenem kraljestvu, kar predstavlja udarec za gospodarske načrte države. AstraZeneca je ustavila 200 milijonov funtov vredno naložbo v raziskovalni center v Cambridgeu, kar pomeni, da ne bo izveden noben od obljubljenih 650 milijonov funtov naložb v Združenem kraljestvu. Merck pa svari pred tveganjem izgube farmacevtskih naložb v Združenem kraljestvu zaradi naraščajočih stroškov.

Ameriška farmacevtska družba Merck je opustila načrte za izgradnjo raziskovalnega centra v Londonu, vrednega milijardo funtov, kar predstavlja hud udarec za britanski sektor znanosti o življenju. Zaradi te poteze bo 125 znanstvenikov in podpornega osebja izgubilo službo. Sir John Bell, ugleden znanstvenik, ki je sodeloval z vlado pri uvajanju cepiva proti Covid-19, svari, da bodo tudi druge velike farmacevtske družbe prenehale investirati v Združeno kraljestvo, ki je po njegovem mnenju postalo "nevzdržno".

V ZDA so zdravstveni uradniki odobrili posodobljena cepiva proti COVID-19 proizvajalcev Pfizer, Moderna in Novavax, vendar z omejitvami za mnoge odrasle in otroke. FDA je omejila dostopnost cepiv za mlajše otroke in umaknila eno od dveh cepiv, ki sta bili na voljo za to starostno skupino. Pojavljajo se vprašanja o varnosti cepiv mRNA COVID-19, medtem ko se pojavljajo poročila, da naj bi Donald Trump in Robert F. Kennedy Jr. načrtovala popolno prepoved cepiv proti COVID-19. Dostop do cepiva postaja vse težji, odvisno od starosti, zavarovalnega kritja in zdravstvenega stanja posameznika. Razprave o varnosti cepiva AstraZeneca so potekale že leta 2021.

Ameriški kolegij za kardiologijo je izdal priporočila, ki poudarjajo pomembnost cepljenja odraslih s srčnimi boleznimi proti respiratornim obolenjem, vključno z gripo, COVID-19 in RSV. Poleg tega je bila objavljena prelomna študija, ki bi lahko pripeljala do cepiva z enim samim odmerkom proti HIV-u in COVID-u.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi razmišljal o prepovedi cepiv proti COVID-19 zaradi porasta primerov raka v ZDA, medtem ko je uprava za hrano in zdravila odobrila posodobljeno cepivo Moderne proti COVID-19, ki je izdelano v Kanadi. Hkrati pa je Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izbral znanega skeptika glede cepiv za vodenje svoje delovne skupine za COVID-19. V Alberti pa bodo nekateri morali plačati 100 dolarjev za cepljenje proti COVID-19.

Članki poročajo o različnih pogledih na COVID-19 in cepljenje. CDC je imenoval Retsefa Levija, skeptika glede cepiv, za vodjo delovne skupine za COVID-19, kar je sprožilo razprave. Raziskave kažejo, da lahko prehladi nudijo kratkotrajno zaščito pred COVID-19, zlasti pri otrocih. Nasprotno pa je ginekološko združenje prekinilo s CDC in priporoča cepljenje proti COVID-19 med nosečnostjo. V Italiji so se pojavili dvomi glede varnosti cepiva AstraZeneca v letu 2021. Razpravlja se o varnostnih vprašanjih mRNA cepiv na Japonskem, medtem ko naj bi CDC sprožil preiskavo povečanega števila smrti med cepljenimi proti COVID-19.

Ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) je imenoval Retsefa Levija, profesorja upravljanja poslovanja na MIT, za vodjo delovne skupine za COVID-19, kar je presenetilo mnoge, saj je Levi znan kot skeptik glede cepiv. Medtem pa študija kaže, da lahko navadni prehlad zaradi rinovirusov nudi kratkotrajno zaščito pred COVID-19, še posebej pri otrocih. Drugo medicinsko združenje se je ločilo od CDC in zdaj priporoča cepljenje proti COVID-19 med nosečnostjo. Pojavljajo se tudi razprave o varnosti cepiva AstraZeneca v Italiji leta 2021 in preiskave glede porasta smrti med cepljenimi proti COVID-19.

Nove študije razkrivajo, da dolgi COVID ni zgolj utrujenost, temveč ima resne posledice, primerljive s tistimi pri možganski kapi ali Parkinsonovi bolezni. Raziskave poudarjajo, da je dolgi COVID veliko več kot le neprijetno stanje in predstavlja resno breme za posameznike.

Raziskave kažejo, da navadni prehladi, povzročeni s strani rinovirusov, lahko nudijo kratkotrajno zaščito pred COVID-19, zlasti pri otrocih. V ZDA pa je imenovanje skeptika glede cepiv za vodjo delovne skupine za COVID-19 pri Centrih za nadzor bolezni (CDC) sprožilo polemike. CDC je tudi začel uradno preiskavo o povečanju števila smrti in resnih neželenih učinkov, povezanih s cepivi proti COVID-19. V Italiji so se leta 2021 pojavili dvomi glede varnosti cepiva AstraZeneca. V Michiganu se je število izjem od cepljenja med študenti podvojilo od zaprtja zaradi COVID-19, kar povečuje tveganje za nalezljive bolezni.

V Republiki Moldaviji se hitro povečuje število primerov COVID-19, pri čemer je bila potrjena nova podrazličica virusa. V obdobju od 11. do 17. avgusta so zabeležili 654 novih primerov. Povečanje je opazno zlasti v Kišinjevu, nova podrazličica pa prizadene tudi otroke. Oblasti priporočajo cepljenje proti COVID-19 in drugim nalezljivim boleznim.

Članki na spletnih straneh sgtreport.com in naturalnews.com izražajo zaskrbljenost glede nasalnega cepiva proti gripi FluMist, ki bi ga lahko pošiljali po pošti. Avtorji člankov trdijo, da bi to lahko Američane spremenilo v "žive biološke orožarne". Članki izražajo močan dvom o varnosti in namenu takšne distribucije cepiva.

Spletni strani sgtreport.com in naturalnews.com poročata o teorijah zarote, ki trdijo, da cepivo FluMist, ki ne uporablja igel, vsebuje smrtonosne sestavine. Po teh trditvah naj bi farmacevtsko podjetje AstraZeneca širilo dezinformacije o cepivu. Članki omenjajo še druge načine vbrizgavanja strupov v telo, kot so komarji Billa Gatesa, prionski proteini v prašičih in govedu ter obliži za kožo.

V Združenih državah Amerike se nadaljujejo razprave o varnosti cepiv, pri čemer so se pojavile kritike na račun Roberta F. Kennedyja Jr. zaradi njegovega stališča do mRNA cepiv in ponovnega oblikovanja delovne skupine za varnost cepiv pri otrocih. Hkrati je podjetje AstraZeneca predstavilo FluMist, cepivo proti gripi v obliki pršila za nos, ki je zdaj na voljo za domačo uporabo v 34 zveznih državah, kar naj bi povečalo precepljenost, še posebej med tistimi, ki se bojijo igel. Nekatere anti-vakcinacijske skupine so izrazile nestrinjanje z delom Kennedyja mlajšega na področju cepiv.

V Združenih državah Amerike je sedaj na voljo cepivo proti gripi v obliki pršila za nos, ki ga je mogoče aplicirati doma. Agencija za hrano in zdravila (FDA) je to cepivo, znano kot FluMist, odobrila že leta 2003. Farmacevtsko podjetje AstraZeneca sedaj ponuja storitev FluMist Home, ki omogoča upravičenim pacientom, da cepivo prejmejo na dom in si ga sami aplicirajo.

Organizacija, ki jo je ustanovil Robert F. Kennedy ml., financira tožbo proti njemu zaradi njegovega dela v delovni skupini za varnost cepiv. Ameriško ministrstvo za zdravje (HHS) je ponovno vzpostavilo delovno skupino za varnejša otroška cepiva. Poleg tega je na voljo novo pršilo za nos proti gripi, ki ga je mogoče uporabljati doma, s čimer naj bi povečali stopnjo cepljenja. Zmanjšanje proračuna v ZDA pa bi lahko oviralo razvoj mRNA cepiv.

Cepivo proti gripi v obliki pršila za nos, imenovano FluMist, je sedaj na voljo za uporabo na domu. Posamezniki si ga lahko sami aplicirajo, kar pomeni, da za aplikacijo ne potrebujejo več zdravnika. AstraZeneca ponuja FluMist Home, ki omogoča upravičenim bolnikom, da cepivo prejmejo in si ga sami aplicirajo doma. Cepivo je odobrila FDA že leta 2003. V Alabami je zdaj mogoče naročiti cepivo proti gripi v obliki pršila za nos na dom.

Robert F. Kennedy Jr. je zmanjšal sredstva za razvoj cepiv mRNA, kar je sprožilo kritike zaradi potencialnega ogrožanja zdravja Američanov. Odkrito je bilo tudi, da je konflikt interesov v odborih za cepiva pri CDC bil zgodovinsko nizek pred njegovim odpuščanjem odbora. Ameriška akademija za pediatrijo se je razšla z zvezno vlado glede priporočil za cepljenje proti COVID-19 pri otrocih, kar povzroča zmedo glede priporočil za cepljenje otrok. V Teksasu so razglasili konec izbruha ošpic.

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca je v drugem četrtletju zabeležil 27-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 2,45 milijarde dolarjev, predvsem zaradi rekordne rasti na ključnem ameriškem trgu. Medtem so ameriški delniški indeksi nadaljevali rast in se ob pričakovanju objave novih gospodarskih podatkov in odločitev ameriške centralne banke (Fed) približujejo sedmemu zaporednemu rekordnemu višku. Vlagatelji so svojo pozornost preusmerili s trgovinskih sporazumov na poslovne rezultate podjetij in ekonomske podatke, da bi upravičili visoke vrednotenja delnic.

Farmacevtski gigant AstraZeneca je zabeležil znatno povečanje prodaje, predvsem zaradi velikega povpraševanja po onkoloških zdravilih. Prihodki od onkoloških izdelkov so predstavljali 43 % celotne prodaje podjetja. Podjetje je poročalo o prihodkih v višini 21 milijard funtov.

AstraZeneca, britansko-švedsko farmacevtsko podjetje, je v drugem četrtletju zabeležila močno rast dobička in prihodkov. Neto dobiček podjetja je poskočil, pri čemer je bila ključna rekordna rast v Združenih državah Amerike. Skupni prihodki so se povzpeli za 12 odstotkov na 14,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je bilo predvsem posledica močne prodaje zdravil za zdravljenje raka. Dobiček po davkih je v trimesečnem obdobju, ki se je končalo junija, dosegel 2,45 milijarde ameriških dolarjev.

Farmacevtski velikan AstraZeneca je v drugem četrtletju zabeležil nad pričakovanji dobre poslovne rezultate, predvsem zaradi visoke prodaje zdravil za zdravljenje raka, bolezni srca in ledvic. Kljub temu podjetje ohranja svojo celoletno napoved, kar kaže na previdnost glede prihodnjih cenovnih pritiskov in splošnih tržnih razmer.

Podjetje Sothema je zaključilo prevzem 99,99 % kapitala Soludia Maghreb, s čimer je okrepilo lokalno proizvodnjo in dostop do zdravil. Fundacija Mohammed VI za znanost in zdravje ter AstraZeneca sta prav tako združili moči za vzpostavitev centrov odličnosti za redke bolezni. Medtem je v Alžiriji napovedan začetek spletnega rezervacijskega sistema za menjavo valut za potovanja v tujino ter pregled vloge zagonskega podjetja Diar Dzair za uvrstitev na borzo. WIFAK BANK je odprla svojo 52. poslovalnico.

Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil nov trgovinski sporazum z Japonsko, ki naj bi vključeval tudi "velikanski anime meč". Medtem je kanadski premier Mark Carney sporočil, da Kanada ne bo sprejela kakršnegakoli pomanjkljivega trgovinskega sporazuma z ZDA, zlasti ne pod pritiskom Trumpovega roka za sklenitev dogovora do 1. avgusta.

Borzni indeks FTSE 100 je dosegel novo rekordno vrednost po potrditvi obsežnega trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko. Sporazum določa carine v višini 15 % namesto prej groženih 25 %. Kljub temu je General Motors poročal o izgubi 1,1 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja zaradi Trumpovih carin. AstraZeneca je napovedala naložbo v višini 50 milijard dolarjev v ZDA po grožnjah s carinami. Kanada je vztrajala pri pogajanjih in zavrnila slab dogovor glede ameriških carin, Evropska unija pa je pripravila enoten paket povračilnih carin v višini 93 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj z ZDA.

Donald Trump je sporočil, da je sklenil dogovor z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na japonske izdelke, z omilitvijo za avtomobile. Poleg tega je farmacevtsko podjetje AstraZeneca napovedalo naložbo v višini 50 milijard dolarjev v ZDA do leta 2030, da bi se izognilo morebitnim ameriškim carinam.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil sklenitev trgovinskega sporazuma z Japonsko, ki predvideva znižanje carin na japonske izdelke, uvožene v ZDA, iz prvotno napovedanih 25 odstotkov na 15 odstotkov. Sporazum je bil dosežen po predhodni grožnji ZDA z uvedbo 25-odstotnih carin na vse japonske proizvode od 1. avgusta naprej.

Združene države Amerike in Japonska so dosegle dogovor o trgovinskem sporazumu, v skladu s katerim bo blago iz Japonske obdavčeno s 15-odstotno tarifo.

Carine, ki jih je uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, so General Motorsu povzročile za 1,1 milijarde dolarjev izgube, kar je poleg stroškov garancije in kopičenja električnih vozil močno znižalo dobiček podjetja. Po drugi strani je Trump napovedal, da bo farmacevtska družba AstraZeneca do leta 2030 v ZDA vložila 50 milijard dolarjev, da bi se izognila tem carinam, kar kaže na dvojni vpliv protekcionističnih politik na mednarodno poslovanje.

Farmacevtska družba AstraZeneca je napovedala 50 milijard dolarjev naložbe v ameriško proizvodnjo, kar predstavlja zmago za ameriško industrijo in prizadevanja za obnovo dobavnih verig. Sekretar za trgovino Lutnick je to potezo označil kot uspeh strategije carin. Naložba bo ustvarila več deset tisoč novih, visokokakovostnih delovnih mest v Virginiji, Indiani, Teksasu in po vsej državi, hkrati pa bo okrepila farmacevtsko proizvodnjo v ZDA. AstraZeneca se je za investicijo odločila, da bi se izognila morebitnim carinam nekdanjega predsednika Trumpa.

Upravičeni dobiček General Motorsa se je v drugem četrtletju leta 2025 znižal za 32 % na 3 milijarde USD, predvsem zaradi carin Donalda Trumpa, ki so podjetje stale 1,1 milijarde USD. Celoten padec čistega dobička je znašal 35 % oziroma približno 1,9 milijarde dolarjev.

Donald Trump je sporočil, da sta CBS in njegova matična družba Paramount dosegla poravnavi v tožbah, ki jih je vložil zaradi domnevne medijske prevare v oddaji '60 Minutes'. Prvotna poravnava je znašala 16 milijonov dolarjev, kasneje pa sta se podjetji strinjali, da bosta predsedniški knjižnici Donalda Trumpa plačali dodatnih 20 milijonov dolarjev, kar skupaj znaša 36 milijonov dolarjev.

Predsednik Trump je obiskal Federal Reserve in s tem povečal pritisk na predsednika Jeromea Powella, medtem ko so bili njegovi sodelavci izrazili dvom o prenovi Feda. Objavljeni dokumenti niso podprli Gabbardinih trditev o zaroti proti Trumpu s strani Obamine administracije. Avstralija je zmanjšala omejitve uvoza govejega mesa v ZDA, kar je Trump označil za zmago nad netrgovinskimi ovirami. Trump je prav tako pohvalil Elona Muska in izrazil željo po uspehu njegovih podjetij, kar je predstavljalo preobrat glede na predhodne napetosti.

Farmacevtski gigant AstraZeneca je napovedal, da bo do leta 2030 investiral 50 milijard dolarjev (približno 320 milijard danskih kron) v ZDA. Sredstva so namenjena raziskovalnim ustanovam in velikemu proizvodnemu centru, vključno z večmilijardnim proizvodnim obratom v Virginiji, ki bo proizvajal pomembne sestavine za zdravila. Naložba se dogaja v času morebitnih povišanih carin iz Washingtona in jo nekateri mediji povezujejo s tako imenovanim 'Trumpovim učinkom', ki spodbuja tuje naložbe znotraj ameriških meja.

Farmacevtski velikan AstraZeneca je napovedal, da bo do leta 2030 vložil 50 milijard dolarjev v Združene države Amerike. Naložba je namenjena širjenju proizvodnih in raziskovalnih zmogljivosti, vključno z novo tovarno v Virginiji. Cilj je doseči letni prihod v višini 80 milijard dolarjev, pri čemer naj bi polovica prihodkov izvirala iz ameriškega trga. Nekateri viri navajajo, da je naložba del odziva na ameriške trgovinske tarife.

Farmacevtski velikan AstraZeneca je napovedal masivno, 50 milijard dolarjev vredno investicijo v ZDA do leta 2030, namenjeno razširitvi proizvodnih in raziskovalnih zmogljivosti. Odločitev podjetja je povezana z nezadovoljstvom nad investicijskim okoljem v domači Veliki Britaniji in grožnjo ameriških carin. Velik del sredstev naj bi bil namenjen gradnji proizvodnega obrata v Virginiji.

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca je napovedal, da bo v ZDA vložil 50 milijard dolarjev, medtem ko se sooča z grožnjo visokih carin. AstraZeneca namerava v ameriško proizvodnjo vložiti milijarde funtov, saj se sooča z grožnjo bližajočih se carin.

Urad za nacionalno statistiko (ONS) je sporočil, da se je javno zadolževanje Združenega kraljestva junija povečalo za 6,6 milijarde funtov, na 20,7 milijarde funtov, kar je druga najvišja zabeležena vrednost za mesec junij. To zadolževanje je preseglo napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) za več kot tri milijarde funtov.

Farmacevtski velikan AstraZeneca je napovedal ogromno naložbo v višini 50 milijard dolarjev v ZDA do leta 2030, in sicer v proizvodne zmogljivosti in raziskave ter razvoj. Ta poteza sledi opustitvi načrtov za širitev v Združenem kraljestvu in je odziv na morebitne uvedbe carin s strani Donalda Trumpa, ki bi lahko dosegle tudi 200 % na čezmorski uvoz. Naložba vključuje novo proizvodno obrat v Virginiji in širitev obstoječih zmogljivosti po ZDA.

Ameriška investicijska skupina Carlyle je kupila večinski delež v česko-kanadski softverski in svetovalni družbi Adastra Group, ki se osredotoča na poslovno inteligenco, upravljanje podatkov, računalništvo v oblaku in umetno inteligenco. Ta transakcija je največja letošnja združitev in prevzem v Češki republiki.

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca se je pridružil drugim podjetjem v tekmi za "narejeno v Ameriki" z napovedjo petletne naložbe v višini 50 milijard dolarjev (43 milijard evrov) v Združenih državah Amerike. Ta poteza, ki vključuje izgradnjo nove tovarne in razširitev obstoječih obratov, je odgovor na grožnjo predsednika Donalda Trumpa z zvišanjem carinskih dajatev na farmacevtske izdelke, ki bi lahko dosegle tudi 200 %, in je namenjena krepitvi lokalne proizvodnje ter izogibanju morebitnim carinam.

Javno zadolževanje v Združenem kraljestvu je junija doseglo 20,7 milijarde funtov, kar je 6,6 milijarde funtov več kot lani in druga najvišja raven od leta 1993, so sporočili iz Urada za nacionalno statistiko (ONS). Visok porast izdatkov za obresti na dolg je presegel povečanje davčnih prihodkov in prispevkov za nacionalno zavarovanje, kar je ustvarilo dodaten pritisk na Rachel Reeves glede javnih financ.

Farmacevtski gigant AstraZeneca je napovedal, da bo do leta 2030 v ZDA investiral 50 milijard dolarjev. Ta velika naložba vključuje izgradnjo večmilijardnega proizvodnega obrata v Virginiji. Naložba je namenjena krepitvi proizvodnje in raziskav v Združenih državah Amerike.