V Londonu je v 97. letu starosti umrla Eva Schloss, ena najvplivnejših glasnic spomina na holokavst in preživela taboriščnica iz Auschwitza, ki je bila svetovni javnosti znana tudi kot polsestra Anne Frank. Schlossova je svoje življenje po vojni posvetila izobraževanju mladih o grozotah nacizma in ohranjanju zgodovinskega spomina na šoa. Njena prizadevanja so bila ključna pri prenašanju osebnih pričevanj o trpljenju judovskega ljudstva na prihodnje generacije. Eva Schloss, rojena na Dunaju, je z družino pobegnila v Amsterdam, kjer se je spoprijateljila z Anno Frank. Po dveh letih skrivanja so njeno družino leta 1944 izdali in deportirali v taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer sta njen oče in brat umrla. Po vojni se je njena mati Fritzi poročila z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank, s čimer je Eva postala Annina polsestra. Do konca življenja je neutrudno delovala kot avtorica in predavateljica, ki je opozarjala na nevarnosti nestrpnosti in sovraštva.

V Londonu je v soboto v 96. letu starosti umrla Eva Schloss-Geiringer, preživela žrtev holokavsta in pastorka Otta Franka, očeta slovite Anne Frank. O njeni smrti je v nedeljo javnost obvestila Fundacija Anne Frank. Schloss-Geiringerjeva je bila ena redkih, ki so preživeli grozote koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kamor so jo nacisti deportirali leta 1944. Po vojni se je njena mati Elfriede poročila z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank, s čimer je Eva postala del njegove ožje družine. Večji del svojega življenja je posvetila ohranjanju spomina na holokavst in ozaveščanju o nevarnostih nestrpnosti. Kot aktivna pričevalka preteklosti je pogosto sodelovala na izobraževalnih dogodkih in predavanjih po vsem svetu. Njena smrt pomeni izgubo še ene neposredne pričevalke taboriščnega nasilja, ki je svoje izkušnje dokumentirala tudi v avtobiografskih delih. Kljub globokim travmam, ki jih je utrpela v mladosti, je v javnosti veljala za neumorno borko za človekove pravice in mir.

Eva Schloss, preživela holokavsta in polsestra Anne Frank, je umrla v Londonu v starosti 96 let. Schloss je preživela Auschwitz in napisala več knjig o svoji izkušnji. Po osvoboditvi iz taborišč smrti leta 1945 je svoje spomine delila po vsem svetu.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Posvetila je desetletja izobraževanju o holokavstu in boju proti antisemitizmu. Kralj Karel III. je izrazil sožalje in poudaril njeno delo za razumevanje in mir.

Ob svojem 100. rojstnem dnevu je preživeli iz Auschwitza, Leon Weintraub, posvaril pred naraščajočim fanatizmom po svetu in izpostavil nevarnost, ki jo predstavlja stranka AfD. Članek se sprašuje o prihodnosti nemške kulture spomina glede na to opozorilo.

V muzeju Auschwitz so odprli novo stalno razstavo, ki prikazuje osebne predmete zapornikov, s čimer osvetljuje njihovo vsakdanje življenje v nacističnem koncentracijskem taborišču. Med razstavljenimi predmeti so šablone živali, ki jih je mati izdelala iz čevlja iz koncentracijskega taborišča in jih podarila svojemu sinu za božič.

Primar v Landesklinikumu Horn je bil odpuščen po tem, ko naj bi se med sestankom neprimerno izrazil o pacientki s prekomerno telesno težo. Njegova izjava, ki naj bi primerjala pacientko z žrtvami Auschwitza, je sprožila ogorčenje med zaposlenimi, ki so opozorili na dogodek. Deželna zdravstvena agencija je nato primara nemudoma odpustila.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Francoska vlada je sprožila preiskavo proti chatbotu Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI v lasti Elona Muska, zaradi objav v francoščini, ki so postavljale pod vprašaj uporabo plinskih celic. Spominski center Auschwitz je izpostavil sporno izmenjavo na platformi X in izjavil, da odgovor izkrivlja zgodovinska dejstva ter krši pravila platforme.

Aukcijska hiša iz Neussa je nameravala na dražbi ponuditi judovsko zvezdo in dokumente zapornikov koncentracijskih taborišč. Po protestih iz Poljske ter s strani Auschwitz-komiteja in Inštituta Fritza Bauerja je bila dražba odpovedana.

Mednarodni Auschwitz-Komitee je kritiziral načrtovano dražbo dokumentov iz obdobja nacizma, ki jo pripravlja dražbena hiša Felzmann v Neussu. Na dražbi naj bi prodali judovsko zvezdo in pisma taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč ter njihovih svojcev. Komite je ocenil, da bi morali biti ti dokumenti v spominskih centrih, ne pa na prodaj.

Katoliški voditelji v Harrisburgu v Pennsylvaniji so se opravičili, potem ko je lokalna katoliška šola v svojo parado za noč čarovnic vključila repliko vrat koncentracijskega taborišča Auschwitz z napisom "Arbeit Macht Frei". Dogodek je sprožil obsodbe lokalnih judovskih skupin. Škofija Harrisburg je dejanje obsodila.

V Jeruzalemu je v starosti 96 let umrla Dita Krausová, ena zadnjih preživelih holokavsta. Krausova, rojena v Pragi, je bila v mladosti zaprta v Terezinu, Auschwitzu, Hamburgu in Bergen-Belsenu. Njena avtobiografija 'Odloženo življenje' je bila osnova za roman 'Osvětim'.

Kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Vatikana, je kritiziral izjavo italijanske ministrice za družino, Eugenije Roccella, glede obiskov Auschwitza, rekoč, da "tja ne greš na izlet, ampak se spominjaš neizmerne tragedije". Roccella se je strinjala s Parolinom in dejala, da je to želela povedati.

V valencijskem parlamentu je poslanec Ljudske stranke (PP) Manuel Pérez Fenoll ob vrnitvi poslanca stranke Compromís, Juana Bordere, iz humanitarne misije v Gazi, izrekel žaljiv komentar o njegovi teži, rekoč "Izgledaš debelejši po Auschwitzu." Dogodek je povzročil razburjenje med poslanci.

Italijanska ministrica Eugenia Roccella je sprožila polemike z izjavami o izletih v Auschwitz, ki naj bi služili prepričanju, da je antisemitizem izključno posledica fašizma. Roccella je dejala, da Italija ni opravila s svojo zgodovino antisemitizma in da je bila razočarana nad odzivom na dogodke 7. oktobra. Njene izjave so naletele na kritike, saj naj bi relativizirale problem antisemitizma in njegovo zgodovinsko kompleksnost.

7. oktober je bil zaznamovan z različnimi dogodki. V Grčiji so obeležili dan arhitekture in spomnili na pomen dostojnega dela. Na ta dan leta 1943 je Zervas napadel ELAS v Epiru, leta 1944 pa so judovski zaporniki v Auschwitzu poskusili pobeg, a so bili ujeti in usmrčeni. Leta 1949 je bila ustanovljena Nemška demokratična republika. V Siriji so kurdski bombni napadi v Alepu zahtevali tri žrtve. Grški mediji so poročali tudi o imenoslovju za 7. oktober, ko godujejo Sergij, Bakh in Polihronij.

Romunska obveščevalna služba (SRI) se je znašla pod plazom kritik zaradi objave fotografije na Facebooku, ki naj bi prikazovala poljske begunce v Romuniji. Vendar so uporabniki hitro opazili, da je fotografija dejansko prikazovala madžarske Jude, ki so jih odpeljali v Auschwitz. Poleg tega je bila s fotografije odstranjena Davidova zvezda, kar je sprožilo obtožbe o antisemitizmu.

Waldemar Żurek, poljski minister, je Evropskemu parlamentu poslal zahtevo za odvzem imunitete poljskemu poslancu Grzegorzu Braunu. Zahteva je povezana s kazenskim pregonom Brauna zaradi zanikanja zločinov, storjenih v nekdanjem nemškem nacističnem taborišču KL Auschwitz.

Poljski generalni državni tožilec Waldemar Żurek je Evropskemu parlamentu poslal zahtevo za odvzem imunitete evroposlancu Grzegorzu Braunu. Zahteva je bila poslana predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli in se nanaša na Braunovo kazensko odgovornost.

Izraelski režiser Hagai Levi je na Beneškem filmskem festivalu predstavil svojo serijo "Etty", ki govori o življenju Etty Hillesum, judovske intelektualke, ki je umrla v Auschwitzu. Levi je ob tem izrazil zaskrbljenost nad porastom sovraštva in fašizma, ter poudaril aktualnost te problematike.

Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.

Republikanski kandidat za guvernerja Kalifornije, Kyle Langford, se je znašel pod plazom kritik zaradi objave na družbenih medijih, ki je koncentracijsko taborišče Auschwitz uporabila kot model za reševanje brezposelnosti in brezdomstva. Langford je objavil fotografijo, na kateri je sam postavljen pred vhod v Auschwitz, zraven pa dodal: "Moji nemški predniki se mi smehljajo."

Mesto Salzburg je preimenovalo doslej brezimen vzpon na Mönchsberg v Alemo-Rosé-Stiege. Priznana glasbenica Alma Rosé, ki je nastopala tudi na Salzbuških festivalskih igrah, je bila med nacističnim režimom umorjena v Auschwitzu.

Izraelske sile so napadle rezidenco osebja in glavno skladišče Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Deir al-Balahu v Gazi. Trije člani osebja so bili začasno pridržani, eden pa ostaja v priporu. Izraelski napadi so v zadnjih 24 urah v Gazi ubili najmanj 130 Palestincev in ranili več kot 1000. Med napadom na begunsko taborišče Al-Shati je bilo ubitih 14 razseljenih Palestincev, v Deir al-Balahu pa sta bila ubita dva človeka. Izraelske specialne enote so ugrabile dr. Marwana al-Hamsa, direktorja bolnišnice Abu Youssef al-Najjar. Belgijska policija je zaslišala dva pripadnika izraelske vojske zaradi obtožb o hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava v Gazi.

Poljski evroposlanec Grzegorz Braun, ki je bil kritiziran zaradi izjav o Auschwitzu in je pozival k debati tiste, ki so ga obsodili, je zavrnil razpravo z dr. Anno Mandrelo. Mandrela je namreč razkrila, da je Braun zavrnil debato z njo, češ da je med kampanjo 'pretiravala s kritiko njegove osebe'. Mandrela je ob tem izrazila nerazumevanje njegove argumentacije, saj je sam pozival k debati tiste, ki so ga potegnili, ne pa tistih, ki so ga hvalili.