Avstrijska vlada je dosegla dogovor o znatnem znižanju davka na dodano vrednost (DDV) za osnovne prehranske izdelke. Davčna stopnja se bo s trenutnih desetih odstotkov znižala na nekaj manj kot pet odstotkov, kar pomeni prepolovitev obremenitve za potrošnike. Ukrep, ki je namenjen ublažitvi stroškov bivanja, naj bi začel veljati sredi letošnjega leta. Natančen seznam živil, ki bodo vključena v to shemo znižanega davka, bo vlada določila v prihodnjih tednih. Pričakuje se, da bodo nanj uvrščeni ključni izdelki, kot so kruh, mleko in nekatere vrste zelenjave. Cilj ukrepa je neposredno vplivati na končne cene na trgovskih policah in s tem zmanjšati inflacijske pritiske na gospodinjstva. Politična uskladitev prihaja po daljših pogajanjih znotraj vladne koalicije o najučinkovitejših načinih za boj proti draginji. Avstrija se s tem ukrepom pridružuje nekaterim drugim evropskim državam, ki so v preteklosti že posegle po davčnih olajšavah za stabilizacijo cen hrane.

Avstrijska vlada se je na klavzuri dogovorila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila z desetih na pet odstotkov. Ukrep, ki naj bi začel veljati sredi letošnjega leta, je namenjen blaženju posledic inflacije in razbremenitvi gospodinjstev. Odločitev sledi dolgotrajnim zahtevam socialdemokratske stranke (SPÖ), ki je tovrstne korake predlagala že lansko jesen. Natančen seznam živil, ki bodo po novem obdavčena po nižji stopnji, bo določen v prihodnjih mesecih. Strošek znižanja davčnih prihodkov namerava vlada pokriti z uvedbo novih dajatev. Med njimi sta najvidnejši dajatev na plastiko, ki je ni mogoče reciklirati, ter posebna taksa na pakete iz držav, ki niso članice Evropske unije. Politični dogovor predstavlja pomemben premik v strategiji avstrijske koalicije pri spopadanju z visokimi življenjskimi stroški. Čeprav so podrobnosti o izvajanju še v pripravi, se pričakuje, da bo znižanje davka neposredno vplivalo na maloprodajne cene hrane v trgovinah po vsej državi.

Avstrijski finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ) je pred začetkom dvodnevnega vladnega srečanja opozoril gospodarstvo pred pretiranimi in nefinanciranimi zahtevami. Minister je poudaril, da bi morebitno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb ali stroškov dela v tem trenutku neposredno ogrozilo prizadevanja za sanacijo državnega proračuna. Marterbauer je izpostavil, da se vlada ne sme vrniti k starim vzorcem brezglave porabe, ki bi dolgoročno škodovali stabilnosti javnih financ. Kljub strogemu stališču do davčnih razbremenitev pa je minister nakazal pripravljenost na dialog glede specifičnih pomoči industrijskemu sektorju. Kot možno obliko podpore je omenil nadaljnje ukrepe za znižanje stroškov električne energije, kar bi podjetjem pomagalo ohraniti konkurenčnost brez neposrednega posega v davčne prihodke države. S tem želi vlada uravnotežiti potrebe gospodarstva s nujnostjo ohranjanja fiskalne discipline. Vladna klavzura, ki se začenja v torek, bo namenjena predvsem usklajevanju prihodnjih gospodarskih ukrepov in proračunski politiki. Marterbauerjeva opozorila so razumljena kot jasen signal koalicijskim partnerjem in interesnim združenjem, da proračunski okvir ne dopušča obsežnih reform, ki niso pokrite z realnimi viri. Minister vztraja pri previdnem pristopu, ki prioritizira sanacijo proračuna pred kratkoročnimi populističnimi ukrepi.

Avstrijska vlada je sprejela spremembe na področju obdavčitve, po katerih se s prvim januarjem zvišujejo davčne olajšave za prevoz na delo, namenjene zaposlenim na krajših razdaljah. Po novih pravilih bodo zaposleni, ki se na delovno mesto vozijo na krajših relacijah, deležni večjih davčnih ugodnosti v okviru sistema t.i. Pendlerpauschale. Vendar pa bodo te ugodnosti v praksi koristile le tistim davkoplačevalcem, katerih letni stroški v zvezi z delom že sedaj presegajo pavšalni znesek za stroške iz dela (Werbungskosten). Ukrep je usmerjen v zmanjšanje finančne obremenitve delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, vendar je uveljavljanje teh olajšav neposredno vezano na celotno strukturo stroškov, ki jih zaposleni uveljavljajo v svoji davčni napovedi. To pomeni, da posamezniki z nizkimi dodatnimi stroški ne bodo nujno občutili neposrednega zvišanja neto prihodkov, razen če njihovi skupni stroški presegajo zakonsko določene meje.

Avstrijska vlada je določila, da bo 7. januarja, takoj po šolskih počitnicah, potekal prvi ministrski svet, kjer bo glavna tema turizem. Teden kasneje bo sledila še konferenca treh strankarskih voditeljev. 14. januarja naj bi ministrski svet sprejel sklepe po srečanju vodilnih.

Avstrijska vlada je podaljšala zaustavitev združevanja družin za družinske člane oseb, ki imajo status azilanta ali subsidiarne zaščite, za nadaljnjih šest mesecev. Razlog za podaljšanje je preobremenjenost sistemov. O tem je razpravljal tudi glavni odbor v državnem svetu.

Avstrijska vlada je sprejela zakon za boj proti "skrito-inflaciji" v trgovini z živili. Zakon od trgovcev zahteva, da 60 dni označujejo zmanjšanje vsebine pakiranja pri nespremenjeni ceni. Kršitve bodo kaznovane z do 15.000 evri.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, je dosegla notranji dogovor o novem predlogu zakona o trgu z električno energijo (ElWG). Yannick Shetty, vodja poslanske skupine NEOS, je to potrdil, vendar ni razkril podrobnosti. Za sprejetje zakona je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Stranka FPÖ potrjuje pogovore, vendar poudarja, da dogovor še ni dosežen. Stranka Zeleni trdi, da besedilo zakona še ni bilo predloženo.

Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je ukinil sezonske lete med Dunajem in Splitom, potem ko je napovedal umik dveh letal iz svoje baze v avstrijski prestolnici zaradi povečanih davkov in pristojbin. Prevoznik je med poletno sezono vzdrževal tri tedenske lete med obema mestoma, pred tem pa je ukinil tudi dvotedensko linijo Dunaj–Reka. Kljub ukinitvi linije do Splita, Ryanair ohranja lete iz Dunaja v Dubrovnik, Zadar in Pulj.

Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair zmanjšuje ponudbo letov z Dunaja, potem ko je avstrijski infrastrukturni minister Peter Hanke zavrnil zahtevo Ryanaira in dunajskega letališča po ukinitvi davka na letalske prevoze. Minister Hanke je poudaril, da trenutna proračunska situacija ne dopušča ukinitve davka, medtem ko Ryanair in letališče kritizirata previsoke stroške.

Avstrijska vlada je zaradi nedavnih incidentov z droni v Evropi sprejela strategijo za izboljšanje obrambe pred droni. Ministrski svet je potrdil ustrezno odločitev, cilj pa je prilagoditi obstoječe in prihodnje zaščitne ukrepe spreminjajočim se razmeram. Obrambna ministrica Klaudia Tanner meni, da so droni ena največjih groženj. Načrtujejo tudi skupni forum z ustreznimi organi.

Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair ponovno opozarja na visoke stroške v Avstriji in bo zato poleti 2026 umaknil še dve letali iz Dunaja. Družba očita avstrijski vladi, da ni odpravila davka na letalski promet in da so stroški na letališču Schwechat previsoki.

V petek so se v avstrijskih mestih Dunaj in Linz odvijale klimatske stavke pod okriljem organizacije "Fridays for Future" (FFF). Na Dunaju so protestniki, zbrani pod geslom "Stabilno za podnebje", krenili iz Wien-Mitte/Landstraße preko Ringa do Maria-Theresien-Platz, kjer je bil ob 17. uri zaključek shoda. V Linzu so demonstranti korakali od glavnega trga preko Nibelungenbrücke nazaj do Landhausa. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo nad fosilno politiko vlade, zahtevali sprejetje zakona o varstvu podnebja ter nasprotovali širitvi S1 skozi Lobau.

Avstrijska vlada je izrazila zadovoljstvo s triletnim dogovorom o plačah javnih uslužbencev. Zvezni kancler Christian Stocker (ÖVP) se je v izjavi zahvalil sindikatu in vsem zaposlenim v javnem sektorju za njihovo razumevanje v gospodarsko zahtevnih časih.

Nemška vlada je popravila svojo napoved gospodarske rasti za prihodnje leto in zdaj pričakuje 1,3-odstotno rast. To je več od pričakovanj prejšnje vlade spomladi. Kljub temu ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche opozarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za dolgoročni gospodarski vzpon.

Klubobfrau Zelenih, Leonore Gewessler, je kritizirala "benzinsko in betonsko politiko" avstrijske vlade med srečanjem Zelenega kluba v Eisenstadtu. Napovedala je odpor proti uničevanju narave, medtem ko je bila udeležba Zelenih v vladi v Burgenlandu izpostavljena kot pozitiven primer.

Avstrijska vlada je sprejela odločitev, da bo od leta 2026 obisk poletne šole v zadnjih dveh tednih počitnic obvezen za učence, ki imajo težave z znanjem nemškega jezika. Ta ukrep naj bi bil namenjen izboljšanju jezikovnih spretnosti učencev in bo prilagojen potrebam te ciljne skupine. Predlog naj bi bil obravnavan na seji ministrskega sveta.

Avstrijska vlada je predstavila dvig pokojnin za leto 2026. Pokojnine se bodo povprečno dvignile za 2,25 odstotka, vendar bodo le pokojnine do 2.500 evrov bruto prejele polno izravnavo inflacije v višini 2,7 odstotka. Za višje pokojnine je določen fiksen znesek 67,50 evrov mesečno. Socialna ministrica Korinna Schumann je izrazila obžalovanje, da manevrski prostor ni bil takšen, kot bi si ga želela.

Avstrijska vlada je sprejela odločitev o odpravi večkratnega plačevanja ORF prispevka za podjetja z več lokacijami. Po novem bo število lokacij podjetja irelevantno pri izračunu prispevka, kar pomeni, da bo vsako podjetje plačalo le enkrat. Medijski predstavnik stranke NEOS ocenjuje, da bo ta sprememba razbremenila približno 20.000 podjetij za skupno 10 milijonov evrov letno.

Avstrijska vlada je dosegla konsenz glede cestnin za tovorna vozila za leto 2026. Cestnine se bodo prilagodile inflaciji, vendar ne bo dodatnih stroškov. Dogovor je bil dosežen po protestu pred ministrstvom. Vzporedno s tem se bo cena vinjet za osebna vozila zvišala za 2,9 odstotka.

Avstrijska vlada pripravlja reformo socialne pomoči, pri čemer naj bi po navedbah Ministrstva za socialne zadeve "integracijska faza" veljala za vse prejemnike, ne le za priseljence. Končni predlog reforme še ni znan, saj se koalicijska pogajanja šele začenjajo. Članki poročajo o isti zadevi iz različnih avstrijskih medijev.

Po večletnih notranjih sporih glede stališča do Bundeswehra je AfD dosegla enotnost in zahteva ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Predlog naj bi bil sprejet brez nasprotovanja.

Prihodnji teden se bodo člani vlade ÖVP, SPÖ in Neos sestali na srečanju v kanclerstvu. Osredotočili se bodo na tri ključna področja: gospodarsko rast, boj proti inflaciji in zmanjšanje birokracije, kot je izjavil državni sekretar Alexander Pröll.

Avstrijska vlada je objavila, da je od leta 2019 razdelila 4,3 milijarde evrov med 725 organizacij, večinoma neprofitne organizacije, združenja in javne univerze, pri čemer so univerze prejele 3,3 milijarde evrov. FPÖ sumi zlorabo davkoplačevalskega denarja in govori o škandalu, medtem ko vlada in Zeleni branijo financiranje in poudarjajo njegovo koristnost za družbo ter kritizirajo napade na civilno družbo.

Zeleni še naprej pritiskajo na vlado, da bi po pokolu v Gradcu zaostrila zakonodajo o orožju. Predlagajo minimalno starost 25 let za lastništvo orožja in kontrole tudi za lovce.

Avstrijska vlada je vložila tožbe proti večjim trgovskim verigam, vključno z Billa, Spar, Hofer in Lidl, zaradi suma manipuliranja s popusti in zavajanja potrošnikov. Po navedbah Ministrstva za socialne zadeve te verige niso spoštovale zakona, ki zahteva jasno prikazovanje najnižje cene v zadnjih 30 dneh, ampak so oglaševale popuste na druge cene, kar je v nasprotju z zakonodajo.

Avstrijska vlada je zamudila rok za sprejetje treh pomembnih energetskih zakonov, kar je sprožilo kritike Leonore Gewessler, vodje Zelenih. Posebej kritična je do predloga zakona o električni energiji (ElWG), za katerega meni, da zavira energetski prehod in kaznuje okoljevarstvenike. Po podaljšanem roku za pripombe je bilo prejetih več kot 500 mnenj, kar dodatno upočasnjuje postopek. Gewesslerjeva poziva k hitri pripravi novega osnutka zakona.

Potrošniške cene v Avstriji so se julija ponovno zvišale, inflacija je dosegla 3,6 odstotka, kar je največ po aprilu 2024. Dnevni nakupi so se v primerjavi z lanskim letom podražili celo za 5,1 odstotka. Statistični urad Avstrije je ugotovil, da so se najbolj podražila živila, stroški za elektriko in gostinske storitve. Prvotna hitra ocena je napovedovala 3,5-odstotno inflacijo.

Avstrijska vlada je začela jesenski del sezone z dvodnevnim posvetom v kanclerskem uradu. Člani vladajočih strank ÖVP, SPÖ in NEOS so se sestali 2. in 3. septembra, da bi razpravljali o načrtih in političnih prioritetah za prihodnje mesece.

Leonore Gewessler, vodja Zelenih, je avstrijsko vlado obtožila, da ne želi doseči podnebnih ciljev. Kritizirala je, da vlada zmanjšuje podnebne ukrepe, subvencionira vožnjo z avtomobili, vključno z "SUV-jevskimi direktorji", in namenja milijarde za gradnjo avtocest.

Po zvezni vladi so se tudi v Štajerski in Spodnji Avstriji odločili za zamrznitev plač deželnim politikom v letu 2026. Deželni glavar Štajerske, Mario Kunasek, je izjavil, da bodo politiki s tem pokazali zgled pri varčevanju.

Avstrijska vlada je napovedala, da bo namenila 215 milijonov evrov za spodbujanje preoblikovanja industrije. Infrastrukturno ministrstvo bo zagotovilo 115 milijonov evrov za raziskovalno pobudo "Preoblikovanje industrije" v letih 2024 in 2026, medtem ko bo gospodarsko ministrstvo prispevalo dodatnih 100 milijonov evrov za neposredne naložbene spodbude. Cilj naložbe je povečati gospodarsko uspešnost Avstrije do leta 2050 za 3,3 odstotka in ustvariti 44.000 novih delovnih mest.

Nemška vlada namerava stabilizirati ceno Deutschlandticketa do leta 2029, a kljub naraščajočim stroškom prevoznih podjetij ne bo povečala subvencij, kar bi lahko povzročilo podražitev vozovnice na 70 evrov. Medtem v Avstriji z 1. avgustom prihaja nov val podražitev, med drugim za potne liste (na 112 evrov) in osebne izkaznice (na 91 evrov).

Avstrijska zvezna vlada pod pritiskom zaradi vojne v Gazi. Medtem ko se število civilnih žrtev povečuje in kritike naraščajo, Dunaj vztraja, da poziv k miru ne predstavlja spremembe zunanje politike. Avstrija še naprej zavrača priznanje Palestine kot samostojne države. Znotraj vladne koalicije pa se pojavljajo vse večje napetosti zaradi ravnanja Izraela.

Avstrijska vlada je dosegla dogovor o novi ureditvi obdavčitve napitnin, ki jo mnogi zaposleni v gostinstvu pozdravljajo kot pomemben spodbudni ukrep, nekaterim pa je celo nujna za preživetje. Nova pravila naj bi prinesla olajšanje in večjo gotovost glede dohodka od napitnin, čeprav nekateri poudarjajo, da pomen napitnin ostaja velik, kljub prihodnjim spremembam.

Avstrijska vlada je sprejela enotno ureditev glede napitnin, ki ostajajo oproščene davkov. Uvedeni bodo enotni pavšalni prispevki za socialno zavarovanje, ki naj bi odpravili možnost naknadnih plačil za gostince. Prvotno je bilo predvideno, da bodo pavšalni zneski znašali 65 evrov za kelnerje s pobiranjem in 45 evrov za tiste brez pobiranja, z možnostjo postopnega zviševanja do leta 2028. Gospodarska zbornica Dunaj je rešitev pozdravila, medtem ko opozicija kritizira ureditev kot obremenitev za delavce in proračun.

Avstrijska zvezna vlada je na sredinem poletnem ministrskem svetu sprejela odločitev o poenostavitvi in pospešitvi različnih postopkov za izdajo dovoljenj, predvsem za velike infrastrukturne projekte. Medtem ko se Avstrija osredotoča na zmanjšanje birokracije, je v Nemčiji prišlo do odločitve o nabavi taserjev za zvezno policijo, ki se že uporabljajo v nekaterih zveznih deželah, kot sta Bavarska in Porenje-Pfalška, kljub temu da so sporno orožje.

Poljski premier Donald Tusk je pred prevzemom mandata desnokonservativnega predsednika Karola Nawrockega preoblikoval svojo sredinsko-levo vlado, pri čemer je zunanji minister Radoslaw Sikorski postal podpredsednik, kar naj bi zagotovilo stabilnost, varnost in zunanjepolitično moč. Nova sestava vlade je bila predstavljena v sredo ob 10. uri v Varšavi. Poleg tega je Tusk ustvaril novo ministrstvo za boj proti ilegalni migraciji, s čimer je zmanjšal skupno število ministrstev s 26 na 21 in ustvaril dve novi veliki ministrstvi. Nekatere raziskave javnega mnenja kažejo, da 40 % Poljakov meni, da preoblikovanje vlade ne bo izboljšalo njenega ugleda, saj vlada trenutno pada v anketah.

Japonski premier Shigeru Ishiba je zanikal medijska poročila o svojem odstopu, ki so se pojavila po tistem, ko je njegova konservativna stranka LDP izgubila večino v zgornjem domu parlamenta na nedavnih volitvah. Kljub špekulacijam in predhodnim poročilom, da naj bi že sporočil svojo namero o odstopu zaupnikom, je Ishiba izrecno zavrnil te trditve.

Avstrijsko vlado je razburil samostojni pohod stranke Neos, kar je povzročilo vprašanja o vladni harmoniji. Hkrati pa se je v Nemčiji razplamtela razprava o zahtevi po priznanju izraelske eksistence za pridobitev nemškega potnega lista, kar velja vsaj v Brandenburgu. Razprava se odvija ob zahtevi socialdemokratov (SPD) po takojšnjem koncu vojne v Gazi, o čemer je spregovoril tudi Jacques Schuster, glavni urednik časopisa WELT am Sonntag. Poleg političnih nesoglasij se avstrijska vlada pripravlja na poletni ministrski svet v izjemno ugodnih vremenskih razmerah, preden nastopi politično sušno obdobje.