Iranski zunanji minister Abas Aragči in posebni odposlanec predsednika Združenih držav Amerike Steven Witkoff sta med koncem tedna prek komunikacijskih kanalov razpravljala o trenutnih protivladnih protestih v Iranu in možnosti za osebno srečanje. Po poročanju portala Axios je pobudo za stik podal Aragči, ki si prizadeva za zmanjšanje napetosti med državama. Pogovori so potekali v luči stopnjevanja retorike Washingtona, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost uporabe vojaške sile v podporo iranskim protestnikom. Dialog med visokima uradnikoma predstavlja redek primer neposredne komunikacije v času globoke politične krize v islamski republiki. Aragči je Witkoffu predstavil stališča Teherana glede notranjih nemirov, medtem ko ameriška stran pozorno spremlja razvoj dogodkov na iranskih ulicah. Možnost neposrednega srečanja, o kateri sta razpravljala, bi lahko pomenila korak k diplomatski rešitvi, čeprav uradni Washington še naprej izvaja pritisk na iranske oblasti zaradi kršitev človekovih pravic in vojaških groženj. Srečanje bi bilo ključnega pomena za stabilnost v regiji, saj Teheran išče načine za preprečitev neposrednega vojaškega posredovanja ZDA. Kljub pogovorom ostaja situacija v Iranu negotova, saj so protesti v državi dobili širok razmah, ameriška administracija pa poudarja svojo zavezanost podpori civilni družbi. Razvoj dogodkov bo v prihodnjih dneh odvisen predvsem od tega, ali bosta strani uspeli uskladiti termine za napovedano srečanje in ali se bo napetost na iranskih tleh stopnjevala.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil resno zaskrbljenost glede razmer na Zahodnem bregu. Po navedbah virov, na katere se sklicuje portal Axios, je Trump Netanjahuja neposredno zaprosil, naj se Izrael vzdrži provokativnih dejanj in spremeni svojo politiko na tem območju. Ta poziv predstavlja pomemben diplomatski signal, saj Trumpova administracija v svojem prejšnjem mandatu načeloma ni močno omejevala izraelskih dejavnosti na palestinskih ozemljih. Trumpova prošnja za zadržanost naj bi bila namenjena preprečevanju dodatne destabilizacije regije pred njegovim uradnim prevzemom oblasti. Ameriška stran si prizadeva za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko ovirale širše regionalne cilje, vključno s potencialno normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Izraelska stran se na poročila o vsebini pogovora še ni uradno odzvala, vendar pa te informacije nakazujejo na morebitne nove poudarke v prihodnji ameriški bližnjevzhodni politiki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Prihajajoče srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem bo odločilnega pomena za usodo premirja v Gazi, poroča portal Axios.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se po poročanju Axiosa ta konec tedna, natančneje v nedeljo, srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Namen srečanja je iskanje rešitev za mir v Ukrajini.

Ruska FSB je sporočila, da so aretirali prebivalko Donecka zaradi suma špijunaže in javnega pozivanja k terorističnim dejanjem. Osumljenka naj bi pozivala k ubijanju ruskih vojakov in napadom na Moskvo, za kar ji grozi več let zapora.

Objavljeni dokumenti v Združenih državah Amerike o Jeffreyju Epsteinu ponovno razkrivajo povezave z Donaldom Trumpom, vključno s podatki o poletih na Epsteinovem zasebnem letalu in trditvah o njegovem odnosu do mladoletnic. Objava je sprožila kritike glede prirejenosti in transparentnosti postopka s strani Ministrstva za pravosodje pod vodstvom Trumpa, pri čemer so preživeli in zakonodajalci izrazili nezadovoljstvo nad redakcijami in zamudami. Razkritja so povzročila politične odzive in pozive k nadaljnji preiskavi.

TikTok je podpisal sporazum o prodaji svojega ameriškega poslovanja trem ameriškim investitorjem, Oracle, Silver Lake in MGX, kar bo zagotovilo nadaljnje delovanje priljubljene platforme za deljenje videoposnetkov v Združenih državah Amerike. S tem sporazumom naj bi investitorji dobili večinski delež v novi ameriški enoti.

Donald Trump je zahteval, da Venezuela vrne sredstva, ki jih je zasegla ameriškim naftnim podjetjem pred leti, in ponovno utemeljil svojo napoved blokade proti venezuelski nafti. Poudaril je, da je Venezuela odvzela naftne pravice ameriškim podjetjem in zahteva njihovo vrnitev. Kljub grožnji blokade pa Venezuela vztraja, da Trumpova napoved ni vplivala na njen izvoz surove nafte.

Tehnološki milijarder Elon Musk je začel financirati republikanske kampanje pred pomembnimi vmesnimi volitvami prihodnje leto. Viri poročajo, da Musk izpisuje precejšnje čeke in nakazuje, da lahko republikanci pričakujejo še več denarja.

Rusija je izključila možnost ozemeljskih odstopanj v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina in 34 drugih držav so uradno odobrile načrte za ustanovitev organa za izplačilo odškodnin za škodo, ki jo je Rusija povzročila v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski in predsednica Moldavije Sandu sta razpravljala o sočasnem in usklajenem napredku pri vstopu v EU. Evropa je izrazila vizijo mirne rešitve konflikta, ki vključuje oblikovanje rednih enot EU na ozemlju Ukrajine.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravljena Ukrajini zagotoviti pravno zavezujoča varnostna jamstva, ki temeljijo na 5. členu Severnoatlantske pogodbe, poroča portal Axios. Jamstva bi imela enako pravno moč kot 5. člen Nata.

Administracija predsednika Trumpa načrtuje novo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, medtem ko Izrael krepi svoj vojaški nadzor. Hkrati naj bi Trump imenoval ameriškega generala z dvema zvezdicama za poveljnika mednarodnih stabilizacijskih sil (ISF) za Gazo, poroča Axios, pri čemer se sklicuje na ameriške in izraelske uradnike. Varnostni svet Združenih narodov je že sprejel resolucijo, ki dovoljuje ustanovitev začasne ISF za Gazo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je sporočila, da je bil predsednik ZDA Donald Trump obveščen o nedavnem odzivu Kijeva na ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Poudarila je, da je Trump izrazil veliko razočaranje nad Ukrajino in Rusijo ter želi preiti od besed k dejanjem.

Trumpova administracija načrtuje imenovanje ameriškega generala z dvema zvezdicama za poveljnika Mednarodnih stabilizacijskih sil v Gazi, poroča Axios. Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra sprejel resolucijo, ki pooblašča Odbor za mir in države, ki sodelujejo z njim, da ustanovijo začasne Mednarodne stabilizacijske sile v Gazi.

Ameriški predsednik Trump naj bi bil po navedbah Bele hiše »zelo razočaran« nad Rusijo in Ukrajino glede vojne v Ukrajini. Že več kot tri leta in pol se Ukrajina brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna. Trump zdaj pritiska na nov mir.

Kijev je poslal v Washington prenovljeno različico ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Ta različica je ožja in ne vsebuje več stališč, ki so bila sovražna do Ukrajine. Predsednik Zelenski ponovno poudarja, da ne bo odstopil ozemlja.

Po poročanju medijev naj bi ZDA povečale pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi privolil v ozemeljske in druge koncesije Rusiji v okviru mirovnih pogajanj. ZDA naj bi zahtevale, da Ukrajina prepusti Rusiji celotno ozemlje Donbasa v sklopu posodobljenega mirovnega načrta Donalda Trumpa.

Visoki predstavniki ZDA, Izraela in Katarja so se v New Yorku sestali na tristranskem srečanju, kjer so razpravljali o izvajanju mirovnega sporazuma na območju Gaze, poroča ameriški medij Axios.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je izjavil, da je sporazum o končanju vojne v Ukrajini "zelo blizu". Kot ključna nerešena vprašanja je izpostavil prihodnost regije Donbas in jedrske elektrarne Zaporožje.

Benjamin Netanjahu naj bi v telefonskem pogovoru od Donalda Trumpa zahteval podporo pri prizadevanjih za pridobitev pomilostitve od izraelskega predsednika glede obtožb o korupciji. Po poročanju Axiosa naj bi Netanjahu Trumpa zaprosil za pomoč, da bi se lahko osredotočil na kampanjo za ponovno izvolitev.

V Floridi so potekali nadaljnji pogovori med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede načrtov za končanje ruske agresije v Ukrajini. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je pogovore označil za "produktivne", vendar je poudaril, da je pred pogajalci še veliko dela.

ZDA in Ukrajina sta na srečanju na Floridi potrdili skupne cilje za dosego miru. Kljub temu so pogajanja o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označena kot zahtevna. Razpravljali so o podrobnostih okvira, ki ga predlaga Washington za končanje vojne.

Visoki uradniki Trumpove administracije so se na Floridi sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi poskušali posredovati pri končanju vojne v Ukrajini in pripraviti teren za ključne pogovore. Medtem pa so ruski napadi z droni in raketami v Kijevu in okolici zahtevali najmanj tri žrtve.

Nekdanji vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrej Jermak, naj bi po odstopu odšel na fronto. To je izjavil v intervjuju za New York Post po preiskavah.

Senatorka Amy Klobuchar je nehote izpostavila težave z dostopnostjo v času Bidenove administracije, ko je poskusila krivdo za visoke račune za elektriko prevaliti na Trumpa. Hkrati je Axios priznal, da je bilo Trumpovo gospodarstvo »eno boljših v moderni dobi«, kar je presenetljiv preobrat za medij, ki je redno kritiziral Trumpovo politiko.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Nekdanji ameriški finančni minister Larry Summers je odstopil s položaja v upravnem odboru podjetja OpenAI po tem, ko so bili objavljeni dokumenti, ki razkrivajo njegovo korespondenco z Jeffreyjem Epsteinom. Odstop sledi preiskavi njegovih povezav z Epsteinom, ki jo je odredil nekdanji predsednik Donald Trump.