Trump uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom.
Vojska predsedniku predstavila načrte za morebitne zračne napade na iranske cilje.
Ukrep je odziv na nasilno zatiranje protestov v islamski republiki.
Teheran svari pred povračilnimi ukrepi v primeru ameriškega napada.
Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na vse izdelke iz držav, ki poslujejo z Iranom, obenem pa so mu vojaški svetovalci predstavili načrte za morebitne zračne napade na islamsko republiko. Odločitev za ostre gospodarske sankcije, ki jih je Trump naznanil prek družbenega omrežja Truth Social, je neposreden odziv na nasilno zatrtje protivladnih protestov v Iranu. Ukrep bi lahko močno prizadel svetovno gospodarstvo, zlasti Kitajsko, ki velja za ključno trgovinsko partnerico obeh držav.
Kronologija dogodkov
29. jul. 2025 :Trumpove grožnje z napadi na jedrske objekte.Predsednik Donald Trump je zagrozil z uničenjem iranskih jedrskih objektov, če bi Teheran poskušal obnoviti zmogljivosti, ki so bile poškodovane v preteklih ameriških napadih. Grožnja je bila izrečena med diplomatskimi pogovori z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, kar kaže na koordinacijo z zahodnimi zavezniki pri omejevanju iranskih jedrskih ambicij.
Vojaški vrh Združenih držav Amerike je predsedniku predstavil več scenarijev za napade, s katerimi bi kaznovali Teheran zaradi uporabe sile proti lastnim državljanom. Po poročanju časnika The New York Times Trump resno preučuje te možnosti, medtem ko so iranske oblasti že opozorile, da se bodo na kakršno koli agresijo odzvale s povračilnimi ukrepi. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Teheranom ponovno postavlja regijo na rob oboroženega spopada.
Z uvedbo carin se ameriška administracija poslužuje nove oblike gospodarskega pritiska, ki ne cilja le na Iran, temveč na celotno mednarodno skupnost. Kritiki opozarjajo, da bi takšne enostranske poteze lahko povzročile motnje v globalnih dobavnih verigah in zaostrile odnose z ameriškimi zavezniki, ki še vedno vzdržujejo gospodarske stike z Iranom. Trumpova poteza odraža njegovo strategijo maksimalnega pritiska, ki jo je stopnjeval vse od vrnitve v Belo hišo.
Možne posledice
Močno povišanje uvoznih stroškov za ameriške trgovinske partnerice in povečano tveganje za vojaški spopad v regiji.
Možna povračilna dejanja irana v perzijskem zalivu.
Pritožbe pri svetovni trgovinski organizaciji.
Povišanje cen nafte na svetovnih trgih.
Izjave
"Z takojšnjim učinkom bo katera koli država, ki posluje z Islamsko republiko Iran, plačala 25-odstotno carino na vsakršen posel, ki ga opravi z Združenimi državami Amerike."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje ima pomemben vpliv na Slovenijo kot članico Evropske unije in zveze NATO. Uvedba 25-odstotnih carin za države, ki trgujejo z Iranom, bi lahko posredno prizadela slovenska podjetja, ki delujejo na trgih tretjih držav ali vzdržujejo omejene stike z iranskim trgom.
Dodatno stopnjevanje napetosti in morebiten vojaški spopad bi povzročila nestabilnost na energetskih trgih, kar bi vodilo do povišanja cen nafte in energentov v Sloveniji. Geopolitična nestabilnost vpliva tudi na skupno zunanjepolitično strategijo EU do Irana, kjer Slovenija sledi usklajenim evropskim smernicam.
Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnih protivladnih protestov v Iranu naročil pripravp vojaških načrtov za morebitno posredovanje proti tamkajšnjemu režimu. Po poročanju ameriških medijev so se v pripravo strategij vključile številne državne agencije, Trump pa se namerava v kratkem sestati z visokimi uradniki za nacionalno varnost, da bi ocenili nadaljnje korake. Glavni povod za zaostritev retorike so poročila o smrtnih žrtvah med civilisti, ki v Teheranu in drugih mestih protestirajo zaradi slabih gospodarskih razmer.
Predsednik Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike »pripravljene in oborožene« za ukrepanje, če bodo iranske oblasti nad mirnimi protestniki uporabile smrtonosno silo. Ta napoved sledi obdobju povečane vojaške aktivnosti ZDA pod Trumpovim vodstvom v letu 2025, ko je bilo po vsem svetu izvedenih več kot 600 raketnih napadov. Morebitna tarča novih napadov bi lahko bila iranska vojaška infrastruktura, kar bi služilo kot neposreden odgovor na zatiranje ljudske vstaje.
Zaradi stopnjevanja napetosti so se že odzvali svetovni trgi, kjer se je cena nafte tipa WTI povišala za skoraj odstotek. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški spopad med Washingtonom in Teheranom lahko resno ogrozil stabilnost na Bližnjem vzhodu in povzročil motnje v svetovni oskrbi z energenti. Formalni brifingi o stanju v Iranu in vojaških možnostih so napovedani za prihodnji teden.
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v ponedeljek, 12. januarja 2026, napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga in storitev iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Trump je ukrep opisal kot končen in nepreklicen, veljati pa je začel takoj po njegovi objavi na družbenih omrežjih. Odločitev predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje in trgovinske politike, ki meri na popolno gospodarsko osamitev iranskega režima.
Ukrep bo po pričakovanjih najbolj prizadel velika svetovna gospodarstva, predvsem Kitajsko in Indijo, ki sta ključni trgovinski partnerici Irana. V skladu z novim odlokom bodo morale te države plačevati dodatne dajatve na vse posle, ki jih opravljajo z Združenimi državami Amerike, kar bi lahko povzročilo velike motnje v svetovnih oskrbovalnih verigah. Trump je poudaril, da nobena država, ki sodeluje z Islamsko republiko Iran, ne bo izključena iz tega ukrepa.
Analitiki opozarjajo, da gre za nadaljevanje Trumpove agresivne uporabe carin kot diplomatskega orodja za doseganje strateških ciljev. Ker so ZDA eno največjih izvoznih trgov za države, ki trgujejo z Iranom, bodo te postavljene pred težko izbiro med ohranitvijo dostopa do ameriškega trga ali nadaljevanjem sodelovanja s Teheranom. Ta poteza bi lahko vodila v nove trgovinske spore in povečala napetosti v mednarodni skupnosti.
Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval možnost izvedbe vojaških napadov na Iran, medtem ko so ga visoki uradniki njegove administracije in podpredsednik JD Vance pozivali k uporabi diplomatskih sredstev. Vance naj bi vodil prizadevanja, da bi se Trump najprej odločil za dialog, preden bi odobril morebitno vojaško posredovanje. Razprava o napadih je potekala v času naraščajočih napetosti in protestov, ki so destabilizirali razmere v regiji.
Iran je na ameriške grožnje odgovoril s previdno pripravljenostjo na pogovore, vendar je Teheran hkrati jasno sporočil, da ne namerava odstopiti od svojih ključnih strateških interesov oziroma tako imenovanih rdečih črt. Kljub diplomatskim signalom Irana ostaja vprašanje dejanske pripravljenosti obeh strani na popuščanje odprto, saj Združene države Amerike vztrajajo pri strogem nadzoru nad iranskimi aktivnostmi.
Notranji pritiski znotraj Bele hiše kažejo na razkol med zagovorniki trde linije in tistimi, ki si prizadevajo za deeskalacijo s pomočjo diplomacije. Odločitev predsednika Trumpa bo močno zaznamovala prihodnjo varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu, zlasti po preteklih napadih na iranske jedrske objekte, ki so že močno zaostrili odnose med državama.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke.
Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.
Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije.
V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev.
Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.
Dogajanje ima pomemben vpliv na Slovenijo kot članico Evropske unije in zveze NATO. Uvedba 25-odstotnih carin za države, ki trgujejo z Iranom, bi lahko posredno prizadela slovenska podjetja, ki delujejo na trgih tretjih držav ali vzdržujejo omejene stike z iranskim trgom.
Dodatno stopnjevanje napetosti in morebiten vojaški spopad bi povzročila nestabilnost na energetskih trgih, kar bi vodilo do povišanja cen nafte in energentov v Sloveniji. Geopolitična nestabilnost vpliva tudi na skupno zunanjepolitično strategijo EU do Irana, kjer Slovenija sledi usklajenim evropskim smernicam.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
