Donald Trump uvedel 25-odstotne carine za države, ki poslujejo z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na vse izdelke iz držav, ki poslujejo z Iranom, obenem pa so mu vojaški svetovalci predstavili načrte za morebitne zračne napade na islamsko republiko. Odločitev za ostre gospodarske sankcije, ki jih je Trump naznanil prek družbenega omrežja Truth Social, je neposreden odziv na nasilno zatrtje protivladnih protestov v Iranu. Ukrep bi lahko močno prizadel svetovno gospodarstvo, zlasti Kitajsko, ki velja za ključno trgovinsko partnerico obeh držav. Vojaški vrh Združenih držav Amerike je predsedniku predstavil več scenarijev za napade, s katerimi bi kaznovali Teheran zaradi uporabe sile proti lastnim državljanom. Po poročanju časnika The New York Times Trump resno preučuje te možnosti, medtem ko so iranske oblasti že opozorile, da se bodo na kakršno koli agresijo odzvale s povračilnimi ukrepi. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Teheranom ponovno postavlja regijo na rob oboroženega spopada. Z uvedbo carin se ameriška administracija poslužuje nove oblike gospodarskega pritiska, ki ne cilja le na Iran, temveč na celotno mednarodno skupnost. Kritiki opozarjajo, da bi takšne enostranske poteze lahko povzročile motnje v globalnih dobavnih verigah in zaostrile odnose z ameriškimi zavezniki, ki še vedno vzdržujejo gospodarske stike z Iranom. Trumpova poteza odraža njegovo strategijo maksimalnega pritiska, ki jo je stopnjeval vse od vrnitve v Belo hišo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnih protivladnih protestov v Iranu naročil pripravp vojaških načrtov za morebitno posredovanje proti tamkajšnjemu režimu. Po poročanju ameriških medijev so se v pripravo strategij vključile številne državne agencije, Trump pa se namerava v kratkem sestati z visokimi uradniki za nacionalno varnost, da bi ocenili nadaljnje korake. Glavni povod za zaostritev retorike so poročila o smrtnih žrtvah med civilisti, ki v Teheranu in drugih mestih protestirajo zaradi slabih gospodarskih razmer. Predsednik Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike »pripravljene in oborožene« za ukrepanje, če bodo iranske oblasti nad mirnimi protestniki uporabile smrtonosno silo. Ta napoved sledi obdobju povečane vojaške aktivnosti ZDA pod Trumpovim vodstvom v letu 2025, ko je bilo po vsem svetu izvedenih več kot 600 raketnih napadov. Morebitna tarča novih napadov bi lahko bila iranska vojaška infrastruktura, kar bi služilo kot neposreden odgovor na zatiranje ljudske vstaje. Zaradi stopnjevanja napetosti so se že odzvali svetovni trgi, kjer se je cena nafte tipa WTI povišala za skoraj odstotek. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški spopad med Washingtonom in Teheranom lahko resno ogrozil stabilnost na Bližnjem vzhodu in povzročil motnje v svetovni oskrbi z energenti. Formalni brifingi o stanju v Iranu in vojaških možnostih so napovedani za prihodnji teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval možnost izvedbe vojaških napadov na Iran, medtem ko so ga visoki uradniki njegove administracije in podpredsednik JD Vance pozivali k uporabi diplomatskih sredstev. Vance naj bi vodil prizadevanja, da bi se Trump najprej odločil za dialog, preden bi odobril morebitno vojaško posredovanje. Razprava o napadih je potekala v času naraščajočih napetosti in protestov, ki so destabilizirali razmere v regiji. Iran je na ameriške grožnje odgovoril s previdno pripravljenostjo na pogovore, vendar je Teheran hkrati jasno sporočil, da ne namerava odstopiti od svojih ključnih strateških interesov oziroma tako imenovanih rdečih črt. Kljub diplomatskim signalom Irana ostaja vprašanje dejanske pripravljenosti obeh strani na popuščanje odprto, saj Združene države Amerike vztrajajo pri strogem nadzoru nad iranskimi aktivnostmi. Notranji pritiski znotraj Bele hiše kažejo na razkol med zagovorniki trde linije in tistimi, ki si prizadevajo za deeskalacijo s pomočjo diplomacije. Odločitev predsednika Trumpa bo močno zaznamovala prihodnjo varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu, zlasti po preteklih napadih na iranske jedrske objekte, ki so že močno zaostrili odnose med državama.