Sven Schulze, bodoči predsednik vlade nemške zvezne dežele Saška-Anhalt, je podal predlog za uvedbo obveznega družbenokoristnega dela za vse prejemnike socialnih transferjev v Nemčiji. Po njegovih besedah bi morali posamezniki, ki prejemajo državno pomoč, v zameno opraviti tako imenovano »delo za državljane« (Bürgerarbeit). S tem želi Schulze zagotoviti, da prejemniki pomoči družbi povrnejo del sredstev, ki jih prejmejo. Predlog prihaja v času intenzivnih razprav o reformi socialne pomoči v Nemčiji, znani kot Bürgergeld. Schulze meni, da so trenutno načrtovane reforme nezadostne, saj ne spodbujajo v zadostni meri aktivne participacije prejemnikov na trgu dela ali v širši skupnosti. Njegova pobuda predvideva, da bi bila ta obveznost uvedena na zvezni ravni, kar bi pomenilo enotna pravila za celotno državo. Kritiki in zagovorniki socialnih pravic se na predlog odzivajo z določeno mero previdnosti, saj bi uvedba takšne obveznosti zahtevala korenite spremembe delovnopravne in socialne zakonodaje. Schulze kljub temu vztraja, da je protiusluga prejemnikov nujna za ohranitev pravičnosti socialnega sistema in motivacijo za iskanje zaposlitve.

Nemški kabinet je odobril novo temeljno podporo, ki bo po treh letih nadomestila državljansko pomoč (Bürgergeld). Nova zakonodaja prinaša strožje pogoje za brezposelne in je rezultat dolgotrajnih sporov znotraj vladne koalicije.

Nemška vlada je uradno sprejela preoblikovanje pomoči za brezposelne (Bürgergeld) v osnovno socialno varnost (Grundsicherung). O reformi so se koalicijski partnerji intenzivno pogajali v preteklih mesecih.

Po podatkih raziskave YouGov bo morala dobra tretjina Nemcev leta 2025 za božična darila poseči po svojih prihrankih, kar vpliva na praznično vzdušje zaradi naraščajočih cen.

Nova študija je pokazala, da več kot polovica prejemnikov Bürgergelda ne išče aktivno zaposlitve, skoraj polovica pa ni nikoli prejela ponudbe za delo s strani Jobcentra.

Nemške zdravstvene zavarovalnice so vložile tožbo proti državi zaradi domnevno neplačanih 10 milijard evrov, ki naj bi jih država dolgovala za zdravstveno oskrbo prejemnikov socialne pomoči (Bürgergeld). Združenje GKV-Spitzenverband trdi, da so zavarovanci zaradi tega v slabšem položaju in da država ne pokriva stroškov zavarovanja prejemnikov socialne pomoči.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Člani SPD, pod vodstvom nekdanje vodje Juso Franziske Drohsel, so zbrali več kot 4000 podpisov za sprožitev članskega referenduma. Cilj referenduma je zaustaviti načrtovane sankcije pri nadomestilu za brezposelnost, imenovanem Bürgergeld.

Nemška drogerijska veriga dm bo začela spletno prodajo zdravil brez recepta v Nemčiji. Da bi zaobšla stroge nemške zakone o lekarnah, je dm odprl lekarno na Češkem. Ta poteza je sprožila kritike med zdravstvenimi politiki.

Znotraj nemške SPD se pojavlja odpor proti načrtovani reformi Bürgergelda, saj deli stranke menijo, da bi ta reforma kaznovala revščino. Osrednji argument nasprotnikov je, da SPD ne bi smela podpirati politik, ki škodujejo socialno šibkim. Zaradi tega so sprožili članski referendum, s katerim želijo doseči spremembe v stališču stranke.

Po nedavni anketi, ki jo je izvedel inštitut YouGov po naročilu nemške tiskovne agencije dpa, večina nemških državljanov podpira reformo državljanske podpore (Bürgergeld). Približno 63 odstotkov vprašanih je izrazilo pozitivno mnenje o reformi, ki jo je sprejela zvezna vlada. Članek na lz.de in stern.de poudarjata, da reforma, ki vključuje strožja pravila in sankcije, sproža razprave. Čeprav mnogi menijo, da je reforma pravična, imajo različna pričakovanja glede njenih učinkov.

Predsednik sindikata Verdi, Frank Werneke, je ostro kritiziral načrte nemške vlade za reformo državljanske podpore (Bürgergeld). Reforma naj bi po mnenju kritikov zaostrila pogoje za prejemnike in jo označujejo kot "šikaniranje" za najbolj ranljive. Spremembe so uvedene pod pretvezo, da je sistem "predrag", "preveč blag" in "nepravičen".

Ministrica za delo Bärbel Bas je predložila prvi osnutek zakona o reformi državljanske podpore, ki razkriva, da ne bo prinesla znatnih prihrankov, kot je bilo pričakovano. Namesto tega se uvaja strožje sankcije. Reforma bo državljansko podporo preoblikovala v osnovno socialno pomoč (Grundsicherung).

Vodstvo zakonskih zdravstvenih zavarovalnic (GKV-Spitzenverband) preučuje možnost vložitve tožbe proti državi, v kateri zahtevajo 10 milijard evrov. Zavarovalnice menijo, da država sistematično ne zagotavlja zadostnih sredstev za zdravstveno oskrbo prejemnikov socialne pomoči (Bürgergeld). Tožba bo vložena, ker zavarovalnice ne želijo več financirati stroškov zdravstvene oskrbe prejemnikov socialne pomoči.

Zvezno računsko sodišče je ostro kritiziralo predlog zakona nemške vlade o posebnem premoženju, namenjenem financiranju infrastrukture v višini 100 milijard evrov. Sodišče ocenjuje, da predlog ne vsebuje zadostnih smernic za zvezne dežele in občine, je »brez vsebine« in ne zagotavlja ekonomske učinkovitosti ter nadzora nad uspešnostjo ukrepov. Zvezna vlada naj bi načrte prilagodila, sicer grozi, da bo milijardni paket, financiran z dolgom, propadel.

Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann je pozval nemško vlado k obsežnim socialnim reformam po vzoru nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja in njegove Agende 2010. Linnemann meni, da je čas za ukrepanje in ne le za govorjenje, pri čemer se strinja s šefom SPD Larsom Klingbeilom, ki prav tako poudarja pomen reform. Razprava o potrebnih reformah v Nemčiji se tako zaostruje, saj se tako CDU kot SPD strinjata o nujnosti sprememb.

Podpredsednik nemškega parlamenta Omid Nouripour (Zeleni) je predlagal, da bi zaradi pogostih volitev v Nemčiji, ki po njegovem mnenju povzročajo "brezmejnost" v politiki, združili vse deželne volitve na en dan, hkrati pa podaljšali mandat Bundestaga na pet let. S tem bi po njegovem mnenju zmanjšali pritisk in omogočili bolj premišljeno politiko. Predlog sicer naleti na precej ovir.

Vodstva frakcij CDU in SPD v Bundestagu so se sestala na dvodnevni zaprti seji v Würzburgu, s ciljem izboljšanja koalicijskega ozračja. Cansu Özdemir iz stranke Linke pa je kritizirala SPD, rekoč, da omogoča delovanje CDU.

Nemška zvezna ministrica za delo in socialne zadeve, Bärbel Bas (SPD), je imenovala komisijo, ki bo do konca leta 2025 pripravila predloge za reforme socialnih prejemkov, vključno z denarno pomočjo za državljane, stanovanjskim dodatkom in otroškim dodatkom. Cilj reform je posodobiti socialno državo, zmanjšati birokracijo in povečati učinkovitost ter digitalizacijo socialnih storitev. Komisija naj bi predloge predstavila do konca leta 2025.

Nova študija je ovrgla trditve, da je socialna pomoč tako visoka, da se delo ne izplača. Raziskava jasno kaže, da se delo finančno bolj splača od prejemanja socialne pomoči.

Nemška agencija za delo bo v prihodnje informativni letak o socialni pomoči (Bürgergeld) ponujala le še v nemškem in angleškem jeziku. Prevodov v druge jezike ne bo več. Odločitev je sledila kritikam stranke AfD, ki je letak označila za odprto vabilo k socialnemu turizmu. Ukrep zajema ukinitev informacij v arabščini, medtem ko oglaševanje v tujini ostaja.

V Nemčiji poteka razprava o tem, zakaj veliko ukrajinskih beguncev prejema Bürgergeld (državno pomoč) namesto da bi delali. CSU-jev voditelj Markus Söder predlaga ukinitev te pomoči za Ukrajince. Študije kažejo, da višina plače in socialni stiki v Nemčiji igrajo pomembnejšo vlogo pri zaposlitvi ukrajinskih beguncev, kot pa sama višina socialne pomoči. Nekatere študije poudarjajo, da mnogi Ukrajinci ne delajo, ne zato ker jim je Bürgergeld dovolj, ampak zaradi drugih dejavnikov.

Vodja CSU Markus Söder je predlagal ukinitev Bürgergelda za ukrajinske begunce v Nemčiji, s čimer želi zmanjšati socialne izdatke in spodbuditi zaposlovanje. Predlog je sprožil razpravo o tem, ali je trenutni sistem učinkovit pri integraciji Ukrajincev na trg dela, saj jih je le približno 35 % zaposlenih, vključno z zaposlitvami za krajši delovni čas. Avtorji opozarjajo na morebitne težave pri izvajanju takšnega ukrepa in se sprašujejo o njegovih posledicah.

Nemški mediji so poročali, da je ministrica za gospodarstvo ponovno pozvala k hitri reformi sistema državljanske podpore (Bürgergeld). Na vprašanje, ali naj se ukrajinskim beguncem, ki živijo v Nemčiji, ukine ta podpora, je ministrica odgovorila bolj načelno.

Ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) je zavrnila predlog vodje CSU Markusa Söderja o ukinitvi Bürgergelda za ukrajinske begunce. Tudi berlinski finančni senator Evers je kritičen do Söderjevega predloga in meni, da bi se morali osredotočiti na širšo sliko.

Zaradi naraščajočih izdatkov za Bürgergeld (državljanski dohodek), ki so leta 2024 narasli na skoraj 50 milijard evrov, politiki SPD in Unije v Nemčiji pozivajo k strožjim sankcijam za tiste, ki izkoriščajo sistem. Zahtevajo ukrepe proti izogibanju delu, goljufijam in delu na črno. CSU celo zahteva ukinitev Bürgergelda za Ukrajince.

Markus Söder, vodja CSU, je v intervjujih zaostril svoje stališče in zahteval ukinitev denarne pomoči (Bürgergeld) za vse ukrajinske begunce v Nemčiji, s čimer je šel celo dlje od dogovorov v koalicijski pogodbi. Predlagal je, da bi Ukrajinci prejemali le nižje dajatve, namenjene prosilcem za azil.

Po tem, ko je vodja SPD Lars Klingbeil predlagal morebitno zvišanje davkov za posameznike z visokimi prihodki in premoženjem, so visoki politiki CDU in CSU to zavrnili. Poudarili so, da takšen ukrep ni predviden v koalicijski pogodbi in pozvali k varčevanju namesto dodatnega obremenjevanja davkoplačevalcev.

Izplačila za državljansko pomoč (Bürgergeld) so leta 2024 znašala 46,9 milijarde evrov, kar je za približno štiri milijarde evrov več kot leto prej. Povečanje izdatkov za osnovno socialno varnost je ponovno sprožilo kritike stranke AfD, medtem ko strokovnjaki pojasnjujejo, da obstajajo različni razlogi za rast stroškov.

Nemški Landkreistag je pozval k zmanjšanju socialnih prejemkov, vključno z državljansko pomočjo (Bürgergeld), da bi občine lahko zapolnile skoraj 25 milijard evrov veliko proračunsko luknjo. Poudarili so, da v koalicijski pogodbi finančne težave občin niso bile upoštevane in da se kljub obljubam o spremembi politike, izboljšanje ne kaže.

Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.

Nemška zvezna vlada namerava okrepiti nadzor nad zlorabami državljanskega dohodka (Bürgergeld) in napoveduje strožje ukrepe proti delu na črno. Te napovedi sledijo poročilom o porastu »bandeškega« goljufanja pri tej socialni podpori. Kljub izjavam kanclerja o »mafijskih strukturah socialnih zlorab«, pa se pojavljajo dvomi o zanesljivosti in obsegu teh podatkov, saj naj bi bila dokazna podlaga za veliko »b Bürgergeld mafijo« tanka. Nekateri politiki menijo, da gre za zelo majhno število posameznikov, ki ne želijo sodelovati pri sistemu.

Število primerov "bandenmæssige Leistungsmissbrauchs" v povezavi z državljanskim dohodkom (Bürgergeld) v Nemčiji je v zadnjem letu močno naraslo. Zvezna vlada je prejela poročila o 421 takšnih primerih, kar je skoraj dvakrat več kot v preteklih obdobjih. Te zlorabe vključujejo organizirane sheme pridobivanja socialnih sredstev.

Nemški Jobcentri so poročali o 421 primerih organiziranega goljufanja pri izplačilu Bürgergelda. Ugotovljeno je bilo, da so organizirane skupine ciljno rekrutirale državljane EU, jim zagotovile minimalne zaposlitve (minijobs) in jih nastanile v slabih nepremičninah, za katere so zaračunavali visoke najemnine. Oblasti priznavajo, da je dejansko število prevar verjetno višje od uradno prijavljenih, pri čemer nekatere Jobcentre izražajo občutek nemoči.

CDU-Generalsekretär Mario Linnemann je izrazil ostro nasprotovanje Bürgergeldu za tiste, ki naj ne bi bili pripravljeni delati. V okviru obsežnega reformnega načrta je pozval k spremembam že v tekočem letu. Linnemann si prizadeva za bistvene reze, saj črno-rdeča koalicija načrtuje zamenjavo sedanjega Bürgergelda z novo obliko osnovnega socialnega zavarovanja.

Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann je napovedal obsežno reformo socialne države, ki bo usmerjena predvsem v sistem državljanske pomoči (Bürgergeld). CDU želi s septembrsko reformo zagotoviti, da bodo morali ljudje, ki zmorejo delati, tudi dejansko delati. Linnemann je kritičen do zlorab socialnih prejemkov in poudarja, da bi morali tisti, ki nočejo delati, ostati brez podpore. S tem CDU naslavlja reformni zastoj na področju socialne države, saj je prepričana, da mora delo ponovno postati bolj donosno, sicer bi sistem lahko propadel.

Landrat okrožja Burgenland v Nemčiji, Götz Ulrich (CDU), je pozval k popolni ukinitvi osnovnega dohodka (Bürgergeld) in kritja stroškov najemnine za tiste, ki zavračajo delo. Kot navaja, v svojem okrožju beleži veliko primerov goljufij s strani prejemnikov socialnih transferjev, ki kljub ponujenim zaposlitvam ne želijo delati. Trenutna pravna podlaga centra za zaposlovanje naj bi bila po njegovih besedah nezadostna za učinkovito obravnavo takšnih primerov.

Predsednik obrtne zbornice Jörg Dittrich je opozoril na resne težave nemških socialnih varnostnih sistemov, ki jih primerja s potapljajočo se ladjo z luknjo v trupu. Poudaril je nujnost reform zakonodaje o državljanskem denarju (Bürgergeld), pokojninskem sistemu in obremenitvah, sicer Nemčiji grozi propad socialne države. Dittrich meni, da je sistem neučinkovit in da je potrebno ukrepanje, preden bo prepozno.

Götz Ulrich, CDU-politik in deželni svetnik v okrožju Burgenland ter podpredsednik Združenja nemških okrožij, je v časopisu Bild-Zeitung pozval k znatnemu zaostrovanju pravil v sistemu državljanske podpore (Bürgergeld). Zahteva, da se delovno sposobnim osebam, ki brez utemeljenega razloga zavračajo delo, popolnoma odvzamejo socialne prejemke in kritje stroškov najemnine. Ulrich je izjavil tudi, da je "državljanska podpora dejansko do polovice tudi denar za tujce", kar je podprla novinarka NZZ Beatrice Achterberg, ki je predlog označila za "popolnoma pravilen in nujen".

Nemški ekonomist Andreas Peichl je opozoril na 'absurdne učinke' v socialnem sistemu države, kjer se posameznikom pogosto ne izplača delati več, saj so neto prihodki lahko celo nižji. Peichl, raziskovalec na inštitutu Ifo, je pozval k temeljiti reformi socialnega sistema, vključno s programom Bürgergeld, saj meni, da trenutni sistem demotivira državljane. Skeptičen je tudi do načrtov kanclerja Merza, ki so bili predlagani kot odgovor na te težave.

Predsednica AfD Alice Weidel je v poletnem intervjuju za ARD ponovno izrazila kritiko do kanclerja Merza in kritizirala dodatek za državljane. Zavrača trditve o družbeni polarizaciji, ki naj bi jo povzročila AfD. Intervju so z glasnimi protesti prekinili demonstranti, kar je povzročilo precejšen nemir.

Medtem ko Nemčijo zajema poletni premor, se koalicijska partnerja SPD in CDU/CSU še naprej prepirata. Po razpravah o ustavnih sodnikih je zdaj na vrsti razprava o višjih davkih in Bürgergeldu, ki jo je sprožil generalni sekretar SPD Tim Klüssendorf. Klüssendorf se je v intervjuju izrekel za nepopustljivega in poudaril, da SPD ne namerava umiriti razmer, temveč želi razpravljati o perečih temah, kot sta davek na dediščino in Bürgergeld.