Sven Schulze predlagal obvezno družbenokoristno delo za prejemnike socialne pomoči

Nemški parlament je začel razpravo o reformi socialne pomoči, po kateri se bo dosedanji t. i. Bürgergeld preimenoval v osnovno varstvo (Grundsicherung). Predlagana reforma predvideva uvedbo strožjih pravil za dolgotrajno brezposelne osebe, ki prejemajo to državno pomoč. Zvezna ministrica za socialne zadeve Bärbel Bas je načrtovane spremembe v bundestagu zagovarjala, medtem ko so iz vrst opozicije priletele ostre kritike na račun novih pogojev. Reforma se osredotoča predvsem na spodbujanje hitrejše vrnitve brezposelnih na trg dela. Po novih predlogih bi bili prejemniki pomoči, ki bi zavračali ponujena delovna mesta ali ne bi sodelovali pri programih usposabljanja, deležni strožjih sankcij in zmanjšanja finančnih sredstev. Zagovorniki reforme trdijo, da bo sistem s tem postal pravičnejši in bolj učinkovit, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnost socialne izključenosti. Seja bundestaga je minila v znamenju burne razprave, kjer je predsednica parlamenta Bärbel Bas pozvala k podpori zakonu, medtem ko so opozicijski poslanci, zlasti iz vrst levice, opozarjali na domnevno kaznovalno naravo ukrepov. Kritiki poudarjajo, da zgolj sprememba imena in zaostritev pogojev ne bosta rešili strukturnih težav na nemškem trgu dela, temveč lahko le povečata stisko najranljivejših skupin prebivalstva.

Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) je v Güstrowu uradno začela kampanjo za deželne volitve v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko. Deželna predsednica stranke Manuela Schwesig je na srečanju s kandidati in njihovimi ekipami poudarila, da stranko čaka najtežji volilni boj doslej. Kljub trenutno neugodnim javnomnenjskim raziskavam je Schwesigova pozvala članstvo k vztrajnosti in samozavesti. Predsednica vlade omenjene zvezne dežele je v svojem nagovoru spomnila na volilno leto 2021, ko je stranki uspelo preobrniti trende in doseči zmago. Poudarila je, da ankete ne smejo vplivati na motivacijo kandidatov na terenu, saj se dejanski rezultati oblikujejo šele v neposrednem stiku z volivci. Srečanje je služilo predvsem kot interna mobilizacija strankarskih struktur pred prihajajočimi izzivi. Dogodek odraža širšo strategijo nemške SPD, ki se po vsej državi spopada s padcem podpore na zvezni ravni, a stavi na močne lokalne deželne voditelje. Schwesigova, ki velja za eno najprepoznavnejših obrazov stranke na severu Nemčije, poskuša s sklicevanjem na pretekle uspehe utrditi enotnost znotraj stranke v času naraščajoče politične polarizacije.