Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Brazilija bi lahko postala tranzitna točka za ruske turiste, ki potujejo v druge države Južne Amerike, je izjavil brazilski veleposlanik v Moskvi, Sergio Rodrigues dos Santos. Direktna letalska linija bi se lahko uporabljala za prevoz potnikov v Brazilijo in naprej v druge južnoameriške države preko Ria de Janeira ali Sao Paula. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in brazilski zunanji minister Mauro Vieira sta že razpravljala o sodelovanju v okviru BRICS. Ruski predsednik Vladimir Putin je prav tako opravil telefonski pogovor z brazilskim predsednikom Luisom Ináciom Lulo da Silvo o rezultatih.

Šrilanška veleposlanica v Rusiji, Šobini Gunasekera, je izrazila pripravljenost države na nemotene dobave ruske nafte. Državna naftna korporacija Šrilanke se pogaja o utekočinjenem zemeljskem plinu (UZP) in posodobitvi rafinerije nafte, da bi lahko nemoteno uporabljala rusko nafto. Gunasekerjeva je Rusijo zaprosila tudi za dodatno pomoč po uničujočem ciklonu 'Ditva'. Rusija je že prej razpravljala o gradnji energetskih objektov na Šrilanki, voditelj Šrilanke Anura Disajanake pa je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal pismo s prošnjo za vstop države v BRICS. Novembra so se začele prve skupne vojaške vaje Rusije in Šrilanke.

Predsednik iranskega parlamenta je izjavil, da imata Iran in Etiopija več kot 70 let gospodarskih in političnih odnosov ter si želita te odnose še razvijati.

Južnoafriško novinarko Nonkululeko Mantulo so aretirali na letališču v Johannesburgu po njenem prihodu iz Rusije. Osumljena je kršitve zakona, ki prepoveduje najemništvo. Mantula dela za radijsko postajo SAFM, ki je del državne medijske skupine SABC, in je znana po poročanju o dejavnostih držav BRICS. Primer naj bi bil povezan z dogodki okoli hčerke nekdanjega južnoafriškega predsednika Jacoba Zume, Dudzile Zume-Sambudle.

Iranski prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref se bo udeležil 24. srečanja Sveta voditeljev vlad (premierjev) Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Rusiji. Srečanja se bo udeležil tudi direktor za zadeve ŠOS in BRICS na iranskem zunanjem ministrstvu, Mehrdad Kiaie, ki se je že sestal z iranskim veleposlanikom v Moskvi, Kazemom Jalalijem, da bi razpravljali o sodelovanju med Teheranom in Moskvo.

Po besedah bolgarskega politika Kostadina Kostadinova, so iz učbenikov geografije v Evropski uniji izginile informacije o Rusiji in Moskvi.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Kremelj je sporočil, da bo datum obiska Vladimirja Putina v Indiji znan kasneje. Kljub prejšnjim informacijam o obisku 5. decembra, bo Kremelj datum sporočil pravočasno.

Načrtovani obisk skupine poslancev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Sočiju na srečanju "BRICS – Evropa" je razkril globoka notranja nesoglasja v stranki glede odnosov z Rusijo. Nemški časopis Süddeutsche Zeitung poroča o ostrih sporih med člani stranke glede te teme.

Ruski naravni ekosistemi absorbirajo tri- do štirikrat več ogljika, kot ga sprostijo nazaj v ozračje. V povprečju ekosistemi v državi letno absorbirajo 1,1 milijarde ton in oddajajo okoli 0,3 milijarde ton ogljikovega dioksida, je povedal Viktor Valdajskih z Uralske zvezne univerze na mednarodnem občinskem forumu BRICS.

Potovanje delegacije AfD na konferenco BRICS v Sočiju je sprožilo ostre odzive CDU in CSU, ki stranki očitata bližino Kremlju in protidemokratičnost. Generalni sekretar CSU Huber je AfD označil za 'govorilnico Moskve', medtem ko CDU zunanjepolitični strokovnjak Kiesewetter je izrazil ogorčenje. Pojavile so se celo obtožbe o izdaji države.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Več znanih politikov AfD je načrtovalo potovanje v Rusijo na simpozij "Brics-Europa" v Sočiju. Načrtovana je bila tudi okrogla miza z Dmitrijem Medvedjevom, vendar je do srečanja prišlo do odpovedi. Potovanje je sprožilo ostre kritike, politike pa so označili za "izdajalce domovine".

Članice BRICS, ki predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva, imajo vse večjo gospodarsko moč, saj za razliko od mnogih zahodnih držav beležijo hitro rast BDP, ki jo poganjajo naložbe, trgovina in demografske spremembe. Grafični prikaz primerja napovedi rasti BDP držav BRICS in G7 na podlagi podatkov IMF.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je med obiskom v Indoneziji potrdil, da bo kandidiral za četrti mandat na volitvah oktobra 2026. Kljub temu, da bo takrat star skoraj 80 let, trdi, da ima enako energijo kot pri 30 letih.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

Donald Trump naj bi zadržal uvedbo visokih carin na indijsko blago, dokler Indija, članica BRICS, ne zmanjša uvoza ruske nafte. To dejanje zaostruje trgovinske napetosti med ZDA in Indijo. Medtem pa je nekdanji ameriški veleposlanik Jim Gilmore javno pozval k dobavi raket Tomahawk Ukrajini, kar bi lahko vplivalo na dinamiko vojne v Ukrajini.

Donald Trump je ponovno zagrozil Španiji s carinami zaradi domnevno prenizkih izdatkov za obrambo, ki naj ne bi dosegali 5 % BDP, kot zahtevajo ZDA. Trump je dejal, da je Španija 'izjemno nespoštljiva' in bi morala biti kaznovana. Španska vlada je zmanjšala pomen groženj in jih označila za 'neformalne izjave'. Trump je tudi izjavil, da ni 'nič kaj zadovoljen' s Španijo, ker naj bi bila 'edina država', ki noče povečati svojih izdatkov za obrambo.

Članki poročajo o poskusih venezuelskega predsednika Madura, da bi se dogovoril z Washingtonom, vendar ZDA očitno raje vidijo strmoglavljenje njegove vlade. To bi po mnenju nekaterih analitikov pokazalo nevrednost "strateških partnerstev" z Rusijo, Trump pa naj bi na strmoglavljenje Venezuele gledal kot na napad na BRICS. Hkrati mehiški analitik Fernando Buen Abad opozarja, da bi morebitna vojna v Venezueli lahko bila podobna Vietnamu ali še hujša in bi imela resne posledice za celotno regijo.

V Gazi je bilo ubitih najmanj 66.097 Palestincev, 168.536 pa ranjenih. Odbor za nacionalno varnost Knesseta je potrdil predlog zakona o smrtni kazni za palestinske zapornike, ki so obsojeni terorizma. Flotilja pomoči za Gazo bo v naslednjih 48 urah v živo prenašala morebitne izraelske napade.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo zahtevi Palestine za pridružitev bloku BRICS, ki spodbuja multilateralizem in gospodarsko sodelovanje. Medtem je Izrael od začetka leta odobril gradnjo več kot 23.000 stanovanj na Zahodnem bregu, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Pripoznanje Palestine je pomembno za prihodnost tako Palestincev kot Izraelcev in za kohezijo avstralske družbe.

Po poročilih z dne 27. septembra 2025 je Donald Trump presenetil z nenadno spremembo stališča glede vojne v Ukrajini. Hkrati so po Evropi potekali protesti, medtem ko je zavezništvo BRICS nadaljevalo svojo rast in utrjevanje položaja v mednarodnem prostoru. Posebej je bil izpostavljen tretji mednarodni forum posebnih gospodarskih con BRICS in virtualni vrh BRICS, ki je potekal septembra 2025.

Po poročanju več medijev je konservativni aktivist in podpornik Donalda Trumpa, Charlie Kirk, umrl po streljanju med javnim nastopom. Ameriški predsednik se je odzval s sožalnim videom, mediji pa ugibajo o možnem ostrostrelcu. V ZDA je v preteklosti že prišlo do številnih atentatov na politike in aktiviste, vključno s Kennedyjem, Reaganom, Malcolmom X in Martinom Luthrom Kingom.

Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede do 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi pritisnila na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. Kitajska je kritizirala takšen "gospodarski pritisk". Kljub napovedanim carinam pa Trump načrtuje nadaljevanje trgovinskih pogovorov z Indijo in ostaja optimističen glede dogovora.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je pozval države BRICS, naj prevzamejo vodilno vlogo pri upiranju enostranskim sankcijam in spodbujanju reform v globalnem upravljanju. Poudaril je, da takšni ukrepi ogrožajo pravičnost, stabilnost in trajnostni razvoj. Pezeshkian je poudaril, da lahko BRICS igra ključno vlogo pri nasprotovanju unilateralizmu in instrumentalni uporabi sankcij, saj meni, da to predstavlja vse večjo grožnjo globalni pravičnosti in stabilnosti.

Poljska je sporočila, da je sestrelila ruske drone nad svojim ozemljem, potem ko je bil poljski zračni prostor večkrat kršen med ruskim napadom na Ukrajino. Zaradi incidenta je bilo začasno zaprtih več letališč na Poljskem.

Peter Navarro, visoki svetovalec za trgovino ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je ostro kritiziral zavezništvo BRICS, ki ga sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Navarro je dejal, da se države BRICS 'sovražijo' in da se v trgovinskih odnosih z ZDA obnašajo kot 'vampirji, ki pijejo kri'. Dodal je, da ne verjame v obstoj takšnega zavezništva, ker se države članice 'medsebojno sovražijo in pobijajo'.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je na virtualnem srečanju voditeljev BRICS izpostavil zaskrbljenost glede dvojnih meril pri izvajanju mednarodnega prava. Poudaril je zavezanost Indonezije k okrepitvi sodelovanja z državami članicami BRICS.

Friedrich Merz je izjavil, da mora Evropa ponovno oceniti svoje interese v odnosu do ZDA, pri čemer je napovedal, da bo transatlantsko sodelovanje v prihodnje odvisno od posameznih okoliščin. Hkrati je bilo poudarjeno, da zakon o ustanovitvi in delovanju podružnic tujih univerz v Grčiji ustvarja ugodne naložbene priložnosti za državo na področju visokega šolstva in raziskav. Zunanji minister Cipra, Konstantinos Kombos, je v Albaniji predstavil prioritete ciprskega predsedovanja Svetu EU.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo 8. septembra prek video povezave iz Pekinga nagovoril virtualno srečanje voditeljev držav BRICS. Na povabilo brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve bo Xi na srečanju podal pomemben govor, kjer naj bi razpravljal o gospodarstvu in multilateralizmu.

Kitajska si prizadeva okrepiti trgovinske vezi z državami jugovzhodne Azije (ASEAN), saj jo Združene države Amerike pritiskajo z naraščajočimi carinami. Kitajski namestnik ministra za trgovino, Yan Dong, je izjavil, da Kitajska spodbuja ASEAN, da do konca leta podpiše posodobitev sporazuma o prosti trgovini. Ta poteza je del prizadevanj Pekinga za diverzifikacijo trgovinskih odnosov.

V Salomonovih otokih se je začel letni vrh Pacifiškega otoškega foruma, kjer so se voditelji osredotočili na podnebne spremembe in varnost. Kitajska in ZDA nista bili povabljeni na srečanje.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Donald Trump je izrazil obžalovanje, ker sta Rusija in Indija po njegovem mnenju izgubljeni za Združene države Amerike in sta pod vplivom Kitajske. Ameriški trgovinski predstavnik pa je opozoril Indijo, da bo obžalovala nakup ruske nafte in napovedal možnost 50-odstotnih carin, kar naj bi jo prisililo nazaj k Trumpu.

Indijski zunanji minister S. Jaishankar se bo 8. septembra udeležil virtualnega vrha držav BRICS, ki ga gosti Brazilija, da bi razpravljali o trgovinski politiki Donalda Trumpa, vključno s kazenskimi carinami na Indijo in Brazilijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se bo prav tako udeležil vrha, ki bi lahko razjezil Washington, ki na BRICS gleda kot na "protiameriško" skupino.

Poljska je zabeležila porast števila migrantov na meji z Belorusijo. Kljub močni zaščiti meje, je skoraj 14.000 ljudi poleti poskušalo nezakonito vstopiti v EU preko te poti.

Članice BRICS so dosegle 35 % svetovnega BDP, medtem ko G7 zaostaja s 30 %, kar kaže na premik v globalnem gospodarskem ravnovesju. Indijski nominalni BDP presega rast prihodkov korporacij, realni BDP pa upošteva inflacijo z uporabo BDP deflatorja. Znižanje davka na blago in storitve (GST) v Indiji je spodbudilo rast BDP za 60 bazičnih točk in znižalo maloprodajno inflacijo za 100 bazičnih točk.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.

Kitajska je gostila veliko vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri so bili prisotni svetovni voditelji, kot so Vladimir Putin, Kim Jong-un in Aleksander Lukašenko. Donald Trump naj bi bil razočaran nad Putinom. Predsednik predstavniškega doma ZDA Mike Johnson je Rusijo, Kitajsko in Iran označil za novo 'os zla'.

Članki na ericzuesse.substack.com in theduran.com poročajo, da Trumpova politika pospešuje rast BRICS, kar oslabi položaj ZDA. Alex Christoforou in Alexander Mercouris razpravljata o integraciji SCO in BRICS.

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal, da bo podpisal izvršni ukaz, ki bo zahteval obvezno identifikacijo volivcev na volitvah v ZDA, kar je naletelo na takojšnje kritike. Hkrati so strokovnjaki izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpovih načrtov o uporabi "vojaške represivne sile". Medtem pa je kandidatka za kongres v Illinoisu, ZDA, pripadnica Demokratske stranke, pozvala k oviranju agentov ICE (Immigration and Customs Enforcement) in jih označila za "strahopetne nasilneže", pri čemer na MSNBC niso izrazili nasprotovanja.

Srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu kaže na upad vpliva Evrope v svetovni politiki, kar pospešujejo nestabilne vlade. Medtem v poljski politiki prevladujejo partijski interesi, kar se odraža v polariziranih odzivih na politične dogodke in medijskih objavah, ki pogosto ponižujejo nasprotne strani.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Premier Modi je na vrhu SCO poudaril, da Indija pri obravnavi bloka temelji na treh stebrih: varnosti, povezljivosti in priložnostih. Ob prisotnosti pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa je Modi obsodil nekatere države zaradi odprte podpore terorizmu. Članice SCO so obsodile nedavni teroristični napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, ki je zahteval 26 življenj, kar je bila pomembna diplomatska zmaga za Indijo.

Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem dejal, da dogovori, doseženi na vrhu z Donaldom Trumpom na Aljaski, odpirajo pot miru v Ukrajini. Kljub temu Kremelj zagotavlja, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini.