Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe Copernicus in ameriškega inštituta Berkeley Earth tretje najtoplejše leto od začetka sistematičnih meritev na svetu. Globalne temperature so še naprej naraščale, kar potrjuje dolgoročni trend segrevanja ozračja, ki ga poganjajo izpusti toplogrednih plinov. Klimatologi ob tem opozarjajo, da so izmerjene vrednosti nevaren kazalnik destabilizacije podnebnega sistema. Strokovnjaki poudarjajo, da postaja prekoračitev kritičnih temperaturnih mej, določenih v mednarodnih sporazumih, vse bolj neizogibna. Čeprav so posamezna leta lahko pod vplivom naravnih pojavov, kot je El Niño, splošna potrditev visokih temperatur v letu 2025 kaže na vztrajno kopičenje toplotne energije v oceanih in atmosferi. Napovedi za leto 2026 prav tako niso spodbudne, saj znanstveniki pričakujejo nadaljevanje ekstremnih vremenskih pogojev. Podatki kažejo na nujnost hitrejšega ukrepanja pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. Glede na poročila opazovalnic so se temperature zvišale skoraj v vseh regijah sveta, kar vpliva na hitrejše taljenje ledenikov in dvig morske gladine. Raziskovalci iz inštituta Berkeley Earth so ob objavi rezultatov izpostavili, da se okno za omejitev segrevanja na vzdržno raven hitro zapira.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe Copernicus in ameriških raziskovalnih organizacij tretje najtoplejše leto od začetka meritev, kar potrjuje trend pospešenega globalnega segrevanja. Povprečne temperature so v zadnjem triletnem obdobju prvič v zgodovini presegle kritično mejo 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Strokovnjaki poudarjajo, da so bili ekstremni temperaturni skoki zabeleženi kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña, kar nakazuje na močan vpliv antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Znanstveniki iz neprofitne organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da zadnjih enajst let predstavlja najtoplejše obdobje v zgodovini, pri čemer sta bili le leti 2024 in 2023 toplejši od preteklega leta. Takšen razvoj dogodkov postavlja pod vprašaj doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma, ki predvideva omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Čeprav so nekateri pretekli rekordi, kot je tisti iz leta 1998, temeljili na močnih pojavih El Niño, sedanji podatki kažejo, da so sodobna hladna leta toplejša od nekdanjih ekstremno vročih let. Napovedi za leto 2026 ne kažejo na olajšanje, saj se svetovna skupnost spopada z vse večjimi izzivi pri zmanjševanju emisij. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je že pred časom opozoril, da je začasno prekoračenje praga 1,5 stopinje Celzija skoraj neizogibno. Agencija Copernicus ob tem dodaja, da bi lahko trajno prebitje te meje dočakali že do konca tekočega desetletja, če se trend segrevanja ne bo nemudoma upočasnil.