Ameriški senat obravnava predlog zakona, ki predvideva uvedbo carin v višini najmanj 500 odstotkov na blago iz držav, ki še naprej uvažajo ruske energente. Poleg Srbije bi lahko bil prizadet tudi Bosna in Hercegovina. Donald Trump je izrazil podporo zakonu.

Deli Hrvaške in Bosne in Hercegovine so se v zadnjih 24 urah spopadli z izrazitim poslabšanjem vremena. Na Hrvaškem je močno sneženje zajelo Liko, Gorski kotar, severozahodni del države ter širše reško območje in Istro. Zaradi snega na voziščih, poledice in sunkovite bure je Hrvaški avtoklub (HAK) uvedel omejitve za težka tovorna vozila na več pomembnih prometnicah, težave pa so se pojavile tudi v obmorskih regijah in na nekaterih otokih. Medtem ko se hrvaška notranjost bori s snežnimi nanosi in zimskimi razmerami, v Bosni in Hercegovini, natančneje v Hercegovini, poročajo o nevarnosti poplav zaradi obilnih padavin. Meteorologi napovedujejo nadaljevanje sneženja v notranjosti regije in močan dež na jadranski obali, kar bi lahko še dodatno poslabšalo hidrološke razmere in varnost v prometu. Pristojne službe opozarjajo voznike na previdnost in obvezno uporabo zimske opreme.

Bosna in Hercegovina je v letu 2025 zabeležila zgodovinsko najvišje prihodke od posrednih davkov od ustanovitve Uprave za posredno obdavčevanje (UIO). Skupni zbrani znesek je dosegel 12 milijard in 177 milijonov konvertibilnih mark (KM), kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Glede na uradne podatke se je priliv sredstev povečal za 633 milijonov KM oziroma za 5,51 odstotka glede na leto 2024, ko so prihodki znašali 11 milijard in 541 milijonov KM. Rekordni rezultati odražajo stabilnost davčnega sistema in učinkovitost pri pobiranju davka na dodano vrednost, trošarin ter carin. Gre za najvišji nominalni znesek, ki ga je institucija zbrala od svoje vzpostavitve, kar nakazuje na povečano gospodarsko aktivnost ali izboljšane mehanizme nadzora v državi. Ta finančna sredstva so ključna za delovanje institucij na državni ravni ter za proračune entitet in Distrikta Brčko.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Obilne snežne padavine so v Bosni in Hercegovini ter Srbiji povzročile resne težave v oskrbi z energijo in prometu. V Bosni in Hercegovini je zaradi okvar na električnem omrežju brez električne energije ostalo približno 45.000 gospodinjstev, največ težav pa so zabeležili na severozahodu države. Pristojne službe se na terenu spopadajo s snegolomom, ki je poškodoval daljnovode in lokalno infrastrukturo. Podobne razmere vladajo v Srbiji, kjer snežni zameti ovirajo cestni promet in povzročajo zamude na beograjskem letališču Nikola Tesla. Poleg težav z elektriko in prevoznostjo cest so oblasti v obeh državah izdale opozorila pred morebitnimi poplavami, saj bi hitro taljenje debele snežne odeje lahko povzročilo naraščanje vodotokov. Intervencijske ekipe ostajajo v stanju pripravljenosti, medtem ko se vremenske razmere v regiji le počasi umirjajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obisku v Trebinju potrdil, da je Srbija pripravljena investirati več kot 200 milijonov evrov v gradnjo novega letališča. Vučić je ob tem pozval pristojne institucije v Bosni in Hercegovini ter entiteti Republika Srbska, naj pospešijo postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za začetek projekta. Po njegovih besedah gre za strateško naložbo, od katere srbska stran ne namerava odstopiti. Projekt gradnje letališča v Trebinju velja za ambiciozen infrastrukturni načrt, ki bi povezal to regijo s širšim mednarodnim prostorom, hkrati pa okrepil gospodarske in politične vezi med Srbijo in Republiko Srbsko. Kljub napovedim o visokih vlaganjih projekt ostaja odvisen od usklajevanja med različnimi ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, kjer se pogosto pojavljajo vprašanja glede pristojnosti nad državnim premoženjem in zemljišči. Srbska stran pričakuje, da bodo birokratske ovire kmalu odpravljene, kar bi omogočilo prehod v fazo izvedbe.

Obilno sneženje in izrazit padec temperatur sta od nedelje povzročila obsežne težave v prometu in oskrbi po celotnem Balkanskem polotoku. Najhuje je v Bosni in Hercegovini, kjer je v Sarajevu zaradi padca več kot deset metrov visokega drevesa, ki se je zrušilo pod težo snega, umrla ženska. Žrtev je zaradi hudih poškodb glave podlegla poškodbam v bolnišnici. V glavnem mestu BiH so nekateri prebivalci za premikanje po ulicah uporabili celo smuči, medtem ko so številne ceste ostale neprevozne. Snežne razmere in močan veter so ohromili promet tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Hrvaške oblasti so zaradi zimskih razmer in sunkov burje uvedle omejitve na večini cestnih povezav med obalo in notranjostjo države, težave pa so se pojavile tudi v letalskem prometu. Po napovedih vremenoslovcev bodo ekstremne razmere trajale vse do četrtka, kar predstavlja dodatno tveganje za nastanek novih poškodb na infrastrukturi in objektih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Po koncu prazničnega obdobja so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine na Hrvaško nastali veliki zastoji. Po poročanju Auto-moto zveze Bosne in Hercegovine (AMSuBiH) so vozniki na prestop meje v severnem delu države čakali več kot uro in pol. Največje zgostitve prometa so zabeležili na ključnih prehodih, kjer so se vile dolge kolone vozil, kar je povzročilo precejšnje zamude za potnike, ki so se vračali proti Evropski uniji. Prometni kaos je bil posledica povečanega števila potovanj ob zaključku praznikov, ko se številni delavci migranti in turisti vračajo v države zahodne Evrope. Informacije o razmerah na cestah, ki so jih podali pri AMSuBiH, so potrdili tudi posnetki nadzornih kamer, ki so kazali na polno zasedenost mejnih terminalov. Hrvaški obmejni organi so se spopadali s povečanim pritiskom vozil, vendar so varnostni protokoli in mejni nadzor podaljšali postopke vstopa v državo.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

V Dubrovniku so našli truplo moškega, ki ga je med fotografiranjem z družino s skale ob vznožju obzidja odnesel val. Truplo so našli približno 200 metrov od obale.

Državljana Bosne in Hercegovine so valovi potegnili v morje, ko se je s svojo družino fotografiral na skalah na kopališču Buža pod dubrovniškim obzidjem. Kljub takojšnji iskalni akciji, so jo po dveh urah prekinili. Po večurni borbi z nemirnim morjem so reševalci njegovo truplo potegnili iz morja.

Poleg obtožnice proti nekdanjemu pazniku B. T. v Prištini, ki jo bremenijo vojnih zločinov nad albanskimi zaporniki, je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnice proti osmim osebam zaradi vojnih zločinov, storjenih nad Srbi in Bošnjaki.

Srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović je v zadnjih izjavah poudarila, da se svetovna zavest glede razmer v Bosni in Hercegovini spreminja. Po njenih besedah v mednarodni skupnosti narašča razumevanje za težave, s katerimi se sooča država, ter za stališča Republike Srbske, ki po njenem mnenju zgolj brani svoje ustavne pristojnosti. Cvijanovićeva je ob tem kritizirala politične akterje v Federaciji BiH, češ da ne prepoznajo teh globalnih premikov in vztrajajo pri starih političnih vzorcih. Političarka je izpostavila, da mora Sarajevo priznati obstoj in avtonomijo Republike Srbske kot ključni pogoj za stabilnost države. Opozorila je, da ignoriranje realnosti v Sarajevu vodi v politično stagnacijo, medtem ko se po njenih trditvah tuji diplomati vse bolj zavedajo, da Republika Srbska ni vir težav, temveč subjekt, ki ščiti svoje pravice znotraj dejtonskega okvira. Izjave odražajo nadaljevanje napetosti med entitetama v BiH glede prihodnosti državne ureditve.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel predsedniško izjavo ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma, s katero je ponovno izrazil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine. Dokument, ki ga je uskladila Slovenija, poziva politične voditelje v državi k dejavnemu reševanju medsebojnih razlik prek dialoga in gradnje konsenza, kar je ključno za dolgoročno stabilnost regije. Izjava poudarja pomen spoštovanja vladavine prava in popolnega izvajanja vseh določil Daytonskega sporazuma. Članice Varnostnega sveta so v izjavi izrecno opozorile na škodljivost retorike, ki spodbuja razdor in spodkopava državne institucije. Poudarjena je bila nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v državi. Slovenija je s to iniciativo potrdila svojo vlogo aktivne diplomatske posrednice na Zahodnem Balkanu, pri čemer si prizadeva za ohranitev miru in pospešitev reformnih procesov, ki so nujni za evropsko integracijo Bosne in Hercegovine.

Varnostni svet Združenih narodov je pod predsedstvom Slovenije sprejel predsedniško izjavo, s katero je obeležil 30. obletnico sklenitve Daytonskega mirovnega sporazuma. V dokumentu so države članice ponovno poudarile svojo neomajno podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine kot večetnične države. Pobuda Slovenije, ki trenutno predseduje temu najpomembnejšemu organu svetovne organizacije, je bila usmerjena v utrditev miru v regiji Zahodnega Balkana. Sprejetje izjave predstavlja diplomatski uspeh za slovensko zunanjo politiko, saj je uspela poenotiti članice Varnostnega sveta glede vprašanja, ki pogosto povzroča delitve. V besedilu so izpostavili pomen spoštovanja mirovnega sporazuma in nadaljnjega izvajanja reform, ki so ključne za prihodnost države. Slovenija je s tem dejanjem potrdila svojo aktivno vlogo in interes za stabilizacijo neposredne soseščine v okviru svojega mandata v Varnostnem svetu.

Svet ministrov BiH je sprejel odločitev o legalizaciji konoplje v medicinske namene, kar odpira pot do regulirane in nadzorovane terapije za bolnike. S tem se je Bosna in Hercegovina pridružila državam, ki priznavajo prednosti medicinske marihuane, in začela novo obdobje v zdravstveni politiki.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti Zoranu Simaniću in Draganu Joviću zaradi njunega domnevnega sodelovanja v genocidu v Srebrenici. Simanić, znan tudi kot Zajdo, in Jović, znan tudi kot Mujo, sta oba državljana Bosne in Hercegovine ter Srbije. Za genocid in druge zločine, storjene v Srebrenici, je bilo do zdaj pravnomočno obsojenih že več kot 50 oseb, z zaporno kaznijo, ki presega 700 let.

Bosna in Hercegovina od novembra prihodnje leto do maja 2029 ne bo smela uvažati plastičnih odpadkov iz Evropske unije, ker je EU sprejela Uredbo o pošiljkah odpadkov. Podjetja za recikliranje v Bosni in Hercegovini bodo zato morala surovine uvažati iz tretjih držav.

Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija imata najnižje cene goriva v regiji, medtem ko imajo Slovenija in Srbija najdražje gorivo. Razlike v cenah so posledica različnih davčnih politik, državnih regulativ in gibanja cen na svetovnem trgu nafte.

Poljska tiskovna agencija PAP je v svojem poročilu o spreminjajoči se starostni meji v športu izpostavila športnike, starejše od 40 let, ki so še vedno aktivni in uspešni. Med njimi so izpostavili hrvaškega nogometaša Luko Modrića, ki so ga uvrstili ob bok legendam, kot so LeBron James, Cristiano Ronaldo in Aleksander Ovečkin.

Na družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek množičnega pretepa, ki naj bi se zgodil v restavraciji in klubu Gardens v Međugorju v Bosni in Hercegovini. V pretepu je sodelovalo več oseb, dogodek pa se je odvijal ob zvokih pesmi Halida Bešlića.

Na več mejnih prehodih med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško so zabeležili daljše čakalne dobe zaradi povečanega prometa.

Policija je v Nikšiću aretirala Z.M. zaradi suma, da je za denar poskušal pretihotapiti pet državljanov Jemna do meje s Bosno in Hercegovino, da bi nezakonito prečkali državno mejo. Med tihotapljenimi so bili tudi mladoletniki.

Po podatkih Eurostata je bila Bosna in Hercegovina v letu 2024 vodilna v Evropi po dohodkih iz tujine, merjeno v bruto domačem proizvodu (BDP).

Višje sodišče v Podgorici je zavrnilo pritožbo Nenada Nešića, s čimer je potrdilo zaplembo premoženja v Črni gori. Zaplemba je bila izvedena zaradi suma, da je Nešić, njegova žena in brat storili kaznivo dejanje pranja denarja.

Srbska pevka Ceca Ražnatović je leta 2025 od ogledov svojih starih hitov na YouTubu zaslužila 300.000 evrov. Čeprav je njen zadnji album "Autogram" izšel že pred desetimi leti, njene pesmi še vedno dominirajo na platformi in so priljubljene tudi v državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Slovenija.

V Bosni in Hercegovini promet poteka brez večjih težav. Vozne razmere so pretežno dobre, saj so cestišča večinoma mokra ali vlažna.

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je razveljavila predčasne volitve za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Razveljavitev je sledila ponovnemu štetju glasovnic. Zmagovalec volitev bo funkcijo opravljal manj kot eno leto, saj bodo oktobra prihodnje leto redne splošne volitve. Po končnih rezultatih je z nekaj tisoč glasovi prednosti zmagal Siniša Karan, kandidat vladajoče Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD).

Bosna in Hercegovina naj bi leta 2028 dobila nove bankovce konvertibilne marke (KM) z izboljšanim dizajnom. Guvernerka Centralne banke BiH, Jasmina Selimović, je napovedala, da bodo nove bankovce izdelovali iz bolj ekoloških materialov.

Centralna volilna komisija BiH (CIK BiH) je na nujni seji sprejela odločitev o razveljavitvi predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Dodik je odločitev CIK-a označil za sramotno.

Združenja prevoznikov iz Srbije in Bosne in Hercegovine so opozorila na možnost blokade schengenskih meja, če se ne reši težava z novim sistemom za preverjanje vstopa državljanov tretjih držav v schengenski prostor. Opozarjajo, da bi lahko prišlo do zastojev tovornjakov in težav za voznike pri vstopu v EU.

Bosna in Hercegovina je po poročanju Transparency Internationala v BiH druga najbolj skorumpirana država v Evropi. Organizacija je za agencijo Fena komentirala, da se država pri boju proti korupciji ni izkazala.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v svoji božični poslanici državljanom Hrvaške in Hrvatom po svetu, še posebej v Bosni in Hercegovini, izrazil željo, da bi kot predsednik lahko zaželel le mirne in vesele praznike. Poudaril je, da čas in svet, v katerem živimo, nista ne mirna ne vesela, ter opozoril na vse večjo negotovost.

Policisti so med rednim patruliranjem ob državni meji z Bosno in Hercegovino na območju občine Vojnić našli truplo moškega. Preiskava poteka.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na seji v Sarajevu potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog, ki ga je pripravilo Federalno ministrstvo za delo in socialno politiko, predvideva postopno povečanje pokojnin za 17,2 odstotka do leta 2026 za vse upokojence v Federaciji BiH.

V Bosni in Hercegovini naj bi kmalu prišlo do sprememb in dopolnitev Pravilnika o ceni osebnih dokumentov, kar bi lahko vplivalo na cene vozniških dovoljenj. Spremembe naj bi odpravile diskriminacijo glede na starost in zdravstveno stanje.

Gospodarska zbornica Srbije (PKS) je objavila Poslovni vodnik za trg Bosne in Hercegovine, ki je namenjen podjetjem, ki načrtujejo začetek ali izboljšanje poslovanja, vzpostavitev novih partnerstev, povečanje izvoza ali realizacijo investicij na enem najpomembnejših trgov v regiji.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju po pregledu avto-odpada podala kazensko ovadbo zaradi tihotapljenja vozil. V Tivtu je moški iz BiH prevaral domačina za 1.500 evrov. Poleg tega je policija v Tivtu podala kazensko prijavo proti prebivalcu Podgorice zaradi prevare. V Tuzli pa je bil Vejsil Halilović obsojen na tri leta zapora zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola in drog, v kateri je umrla Ajla Nuhanović.

V ameriški ambasadi v Sarajevu so potekali sestanki o Južni interkonekciji, pri čemer naj bi se določili natančni datumi implementacije projekta. Iz ministrstva pričakujejo, da bo realizacija projekta zaključena v naslednjih dveh letih.

Dom narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je na nujni seji obravnaval predlog zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu ter Sodišču BiH.

V Rimu je več ur potekala filmska lov za državljanom Bosne in Hercegovine, ki se je končala s šestimi poškodovanimi policisti, tremi poškodovanimi policijskimi vozili in aretacijo osumljenca. Med begom je osumljenec po ulicah Rima vozil s hitrostjo več kot 120 kilometrov na uro.

Evropska investicijska banka (EIB) je obustavila financiranje projektov JP Autoceste Federacije BiH, kar je sprožilo ostre odzive v politični javnosti. Naša stranka ocenjuje, da je to resen udarec za Federacijo BiH in njeno kredibilnost pri evropskih finančnih institucijah ter zahteva zamenjavo vodstva podjetja.

Trgovinski primanjkljaj Federacije BiH je novembra 2025 znašal 781,3 milijona KM. Pokritost uvoza z izvozom je bila 54-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke manj kot oktobra 2025. Federacija BiH je novembra 2025 izvozila za 915.555.000 KM, kar je 11,1 odstotka manj kot oktobra 2025 in 1,3 odstotka manj kot novembra prejšnjega leta.

V Benetkah so aretirali nosečnico iz Bosne in Hercegovine, ki je skupaj s sostorilko poskušala oropati turistko. Izkazalo se je, da je žrtev italijanska karabinjerka.

V Sarajevu bo nocoj potekala svečana podelitev nagrad za 25. izbor najboljšega športnika Bosne in Hercegovine, ki ga organizirata "Nezavisne novine" in Radio-televizija BiH. Dogodek bo potekal v hotelu "Holiday", kjer bodo razglasili športne heroje leta 2025.

Predstavniški dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je na nujni seji obravnaval predloge zakonov o Sodišču BiH in Visokem sodnem in tožilskem svetu (VSTV). Sprejetje teh zakonov je eden od pogojev za začetek pogajanj BiH z Evropsko unijo. Predlogi bodo obravnavani po skrajšanem postopku v prvi obravnavi.

V Bosni in Hercegovini je Asocijacija neodvisnih intelektualcev "Krog 99" organizirala sesijo o islamofobiji, na kateri so ugotavljali, da se kontekst te problematike spreminja. Poudarili so, da postaja islamofobija sredstvo za politično legitimacijo in distrakcijo.