Nemške zvezne dežele so prek zveznega sveta sprožile pobudo za zaostritev zakonodaje, ki bi v celoti prepovedala uporabo aplikacij za opozarjanje na merilnike hitrosti. Čeprav je uporaba tovrstnih programov med vožnjo že zdaj zakonsko omejena, dežele ugotavljajo, da se trenutnih predpisov drži le malokdo, nadzor pa je v praksi izjemno otežen. Po novem predlogu bi bila uporaba in namestitev teh aplikacij strogo sankcionirana, po vzoru nekaterih drugih držav članic Evropske unije. Kot vzor za strožjo ureditev dežele navajajo Francijo, kjer so kazni za uporabo tovrstnih naprav in aplikacij že zdaj bistveno višje in nadzor učinkovitejši. Nemške oblasti si prizadevajo za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so posledica prehitre vožnje, saj aplikacije voznikom omogočajo, da hitrost prilagodijo le na mestih merjenja, namesto da bi upoštevali omejitve na celotni trasi. Trenutno je kršitelje težko kaznovati, saj policija težko dokaže uporabo aplikacije v realnem času brez posega v zasebnost voznika. Predlog predvideva uvedbo visokih denarnih kazni in morebitnih kazenskih točk, kar bi voznike odvrnilo od uporabe tehnologije za izogibanje cestnoprometnim kontrolam. Pobuda zdaj prehaja v zakonodajni postopek na zvezni ravni, kjer bodo odločali o natančnih tehničnih in pravnih okvirih popolne prepovedi.

Ministrski predsednik Schleswig-Holsteina, Daniel Günther, ponovno poziva k strožjim predpisom za živila, ki vsebujejo sladkor, in načrtuje ustrezno pobudo v Bundesratu. Günther želi spodbuditi uvedbo davka na sladkor na zvezni ravni, kar je po njegovem mnenju že dolgo potrebno.

Bundestag in Bundesrat sta se v zadnjem trenutku dogovorila o kompromisu glede prispevkov za zdravstveno zavarovanje za leto 2026. Nadaljnja pot je še negotova. CSU je podala prvi predlog za rešitev vprašanja prispevkov.

Bundesrat je v zadnji seji leta počastil spomin na približno pol milijona pripadnikov Sintov, Romov in Jenischev, ki so bili umorjeni v času nacizma.

Bundesrat je potrdil dolgo pričakovani pokojninski paket, ki vključuje stabilne prejemke, pokojnine za matere in aktivne pokojnine. O paketu se je koalicija dolgo pogajala, sedaj pa so ga potrdile še zvezne dežele.

Nemški Bundesrat in Bundestag sta dosegla dogovor o varčevalnem paketu za zdravstveno zavarovanje, ki je bil prvotno povezan z zakonom o negi. Dogovor razrešuje nesoglasja, ki so se pojavila med deželami.

Nemške zdravstvene zavarovalnice pritiskajo na vlado, da bi dosegli dogovor o zaviralnem mehanizmu porabe, s čimer bi preprečili nadaljnje podražitve zdravstvenega zavarovanja v letu 2026. Vodstvo zavarovalnic opozarja, da bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do še večjega dviga doplačil.

Nemški Bundestag bo odločal o uvedbi novega prostovoljnega služenja vojaškega roka. Predsednik odbora za obrambo, Thomas Röwekamp (CDU), vztraja, da bo potreben drugi korak, če prvi ne bo zadostoval. Del stranke Zeleni ima drugačno idejo.

Nemški Bundestag je sprejel sveženj davčnih olajšav, ki vključuje višjo pavšalno nadomestilo za prevozne stroške, znižano stopnjo DDV v restavracijah in davčne ugodnosti za prostovoljce ter prispevke za sindikate in politične stranke. Ukrep naj bi olajšal finančno breme državljanov in spodbudil določene gospodarske dejavnosti.

Bundesrat je potrdil finančno varnost za Deutschlandticket, ki ga uporabljajo milijoni ljudi. S tem je zagotovljena njegova veljavnost najmanj do leta 2030, vendar cena po letu 2027 ostaja nejasna.

Bundesrat je ustavil varčevalni paket koalicije, ki naj bi stabiliziral prispevke za zdravstveno zavarovanje do 1. januarja 2026, kar odpira vprašanje o morebitnem povišanju prispevkov. Kljub temu, da je Bundestag sprejel varčevalni paket, je Bundesrat vložil veto in predlog poslal v nadaljnjo obravnavo.

Podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida je v Nemčiji še vedno sporno, vendar bi kljub temu lahko kmalu postalo standardna praksa. Postavlja se vprašanje, ali je energetski sektor pripravljen na to preobrazbo in izgradnjo potrebne infrastrukture.

Novi ukrajinski vojni begunci bodo v prihodnje prejemali manj denarja kot doslej. Sprememba naj bi začela veljati na določen dan.

Nemški Bundesrat je sprejel vrsto odločitev, ki vplivajo na različne vidike življenja v Nemčiji. Med drugim so obravnavali vprašanja, povezana s poreklom medu, pogoji za pridobitev nemškega državljanstva in ukrepe za pospešitev gradnje. Članki se osredotočajo na ključne točke in teme, ki jih je obravnaval Bundesrat, ponujajo pa tudi vpogled v ozadje teh odločitev.

Bundesrat je odobril zakon, ki naj bi pospešil stanovanjsko gradnjo v Nemčiji. Cilj zakona je poenostaviti postopke pridobivanja dovoljenj in omogočiti hitrejšo gradnjo cenovno dostopnih stanovanj. Zakon omogoča občinam, da do konca leta 2030 pri gradnji stanovanjskih stavb odstopajo od nekaterih predpisov in prostorskih načrtov.

Andreas Bovenschulte, župan Bremna, je bil izvoljen za novega predsednika Bundesrata. Prevzel je funkcijo od Anke Rehlinger, ministrske predsednice Saarlanda. Izvolitev Bovenschulteja postavlja Bremen v središče pozornosti, kar prinaša priložnosti in naloge za najmanjšo nemško zvezno deželo.

Baden-Württemberg predlaga, da bi se cene bencina in dizla v Nemčiji lahko zvišale le enkrat na dan, medtem ko bi se lahko zniževale poljubno pogosto. ADAC opozarja, da bi to lahko imelo negativne posledice za voznike in povzročilo višje cene goriva. Predlog naj bi bil obravnavan v Bundesratu.

V Švici poteka razprava o predlaganem zdravstvenem sporazumu z Evropsko unijo (EU). Po poročanju uncutnews.ch se je začel postopek posvetovanja o paketu »Stabilizacija in nadaljnji razvoj odnosov Švica-EU«, pri čemer se zbira mnenja o sporazumih z EU do 31. oktobra. Transition-news.org poroča, da naj bi Švica v okviru »Bilateralnih sporazumov III« z novim zdravstvenim sporazumom postala del zdravstvene politike EU, kar bi jo zavezalo k posredovanju zdravstvenih podatkov v Bruselj. Kritiki temu nasprotujejo.

Nemški Bundesrat se je sestal in razpravljal o več pomembnih vprašanjih, med drugim o prepovedi kajenja in dodelitvi milijardnih sredstev za proračun. Poudarek je bil tudi na zaščiti mladoletnikov. Med ključnimi zahtevami je bila prepoved kajenja v avtomobilih in spremljano pitje alkohola. Potrdili so tudi zvezni proračun in posebno premoženje.

Več nemških zveznih dežel si prizadeva za spremembo nemške ustave (Grundgesetz), da bi zaščitili pravice queer ljudi. Pobudo, ki jo bo obravnaval Bundesrat (zgornji dom nemškega parlamenta), naj bi nato predložili Bundestagu (spodnji dom). Predlagana sprememba bi lahko vplivala na člen 3 ustave.

Nemški Bundesrat je potrdil proračun za leto 2025 in poseben sklad v višini 500 milijard evrov, namenjen financiranju infrastrukture in podnebnih sprememb. Po potrditvi v Bundestagu je tako tudi zgornji dom parlamenta podprl finančni paket, s čimer je zagotovljena načrtovana varnost do konca leta. Sredstva iz sklada naj bi pripomogla k posodobitvi infrastrukture.

Bundesrat je dan po izvolitvi novih ustavnih sodnikov v Bundestagu izvolil Ann-Katrin Kaufhold za podpredsednico nemškega zveznega ustavnega sodišča. Izvolitev je potekala soglasno, Kaufhold pa bo funkcijo opravljala ob predsedniku sodišča, Stephan Harbarth. Nekateri ji očitajo levičarski aktivizem, vendar so te obtožbe neutemeljene.

Predsednik Skupščine Črne gore Andrija Mandić se je v Ženevi, med šesto svetovno konferenco predsednikov parlamentov držav članic Interparlamentarne unije (IPU), srečal s predsednico nemškega Bundesrata (zgornjega doma nemškega parlamenta) Anke Relinger. Nemčija je Črni gori izrazila močno podporo na njeni poti v Evropsko unijo.

Zvezni svet (Bundesrat) je potrdil, da bo ob Christopher Street Day (CSD) izobesil mavrično zastavo, s čimer se je odločil drugače kot Bundestag. Ta poteza poudarja podporo enakosti in svobodi izražanja, medtem ko je predsednica Bundestaga Julija Klöckner že izrazila nasprotovanje izobešanju zastave pred nemškim parlamentom.

FPÖ-jev predsednik Bundesrata je napovedal, da želi v svojem šestmesečnem mandatu gojiti sodelovanje z vsemi frakcijami in da v njem ni "sovražnih slik". Protokolarno je to tretji najvišji položaj v Republiki. Medtem pa v Švici nekdanji predsednik stranke Sredina, Gerhard Pfister, poziva k natančnejši opredelitvi vprašanj sodelovanja in soodločanja pri dinamičnem prevzemanju zakonodaje EU.

Peter Samt, član avstrijske Svobodnjaške stranke (FPÖ) iz Štajerske, je prevzel predsedovanje Zveznemu svetu (Bundesrat). V svojem nastopnem govoru je napovedal, da bo med predsedovanjem poudarek na tradiciji, običajih in kulturni identiteti. Štajerska je s 1. julijem v skladu z rotacijo prevzela vodenje Zveznega sveta, Peter Samt pa je postal novi predsednik.