Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.

Alžirija je s popolnim izkupičkom točk zaključila skupinski del afriškega pokala narodov 2025 z zmago nad Ekvatorialno Gvinejo s 3:1. Burkina Faso se je uvrstila v osmino finala z zmago nad Sudanom z 2:0. Sudan se je kot eden najboljših tretjeuvrščenih uvrstil v osmino finala, kjer se bo pomeril s Senegalom. Znane so tudi vse tekme izločilnih bojev.

Slonokoščena obala je po preobratu in golu Bazoumaneja Touréja v sodnikovem dodatku premagala Gabon s 3:2 in osvojila prvo mesto v skupini na Afriškem pokalu narodov. Kamerun je prav tako z zmago proti Mozambiku prišel do osmine finala. Sudan se je kljub porazu proti Burkini Faso uvrstil v naslednji krog kot ena izmed najboljših tretjeuvrščenih ekip.

Reprezentanca Burkine Faso je v tretjem krogu skupinskega dela afriškega pokala narodov, ki poteka v Maroku, z rezultatom 2:0 premagala Sudan. Tekmo na stadionu Mohammed V v Casablanci je zaznamoval zgodnji zadetek Lassine Traoreja v 16. minuti, končni izid pa je v 85. minuti postavil Arsene Kouassi. Sudan bi lahko izenačil že v 24. minuti, vendar je Al-Gezoli Nooh zapravil strel z bele točke. Kljub porazu se je sudanska reprezentanca uvrstila v osmino finala tekmovanja, saj je v predhodnih krogih zbrala zadostno število točk za napredovanje. Zmagovalna ekipa Burkine Faso je s to zmago dosegla skupno šest točk in si prav tako zagotovila mesto v izločilnih bojih. Tekma je bila ključna za razporeditev v skupini E, kjer so se sudanski nogometaši spopadali z močno ofenzivo nasprotnika, a kljub terenski premoči v nekaterih delih igre niso uspeli premagati obrambe Burkine Faso. Prvenstvo v Maroku še naprej postaja prizorišče presenečenj, saj so nekatere tradicionalno močnejše ekipe imele težave pri zagotavljanju napredovanja v naslednjo fazo turnirja.

Na 35. afriškem pokalu narodov so se v skupini E v izločilne boje uvrstile tri reprezentance. Alžirija je s prepričljivo zmago proti Ekvatorialni Gvineji z rezultatom 3:1 osvojila prvo mesto v skupini in potrdila vlogo favoritinje. Drugo mesto je zasedla Burkina Faso, ki je z 2:0 premagala Sudan. Kljub porazu se je Sudan uspel uvrstiti v osmino finala kot ena izmed štirih najboljših tretjeuvrščenih ekip turnirja. Ti rezultati sledijo razpletu v skupinah A in B, kjer so si napredovanje predhodno že zagotovili Maroko, Mali, Egipt in Južna Afrika. Tekmovanje v Maroku se tako seli v odločilno fazo, kjer bodo ekipe neposredno odločale o naslovu afriškega prvaka.

Nogometna reprezentanca Alžirije je v zadnjem krogu skupinskega dela afriškega pokala narodov 2025 premagala Ekvatorialno Gvinejo s 3:1 in tako s tremi zmagami osvojila prvo mesto v skupini E. Alžirci so se pridružili Nigeriji kot edini ekipi, ki sta skupinski del tekmovanja končali brez oddane točke. Vzporedno je reprezentanca Burkine Faso z rezultatom 2:0 premagala Sudan, s čimer si je zagotovila drugo mesto v skupini in neposredno uvrstitev v osmino finala. Kljub porazu se je v izločilne boje uvrstila tudi reprezentanca Sudana, ki bo v osmini finala igrala proti Senegalu, prvaku iz leta 2022. Burkina Faso je z zmago potrdila svojo formo in se v naslednji krog podaja z drugega mesta v skupini. Tekmovanje, ki gosti najboljše afriške reprezentance, s tem prehaja v odločilno fazo na izpadanje, kjer bodo Alžirci po prepričljivih predstavi v skupinskem delu veljali za enega glavnih favoritov za naslov.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Mali in Burkina Faso sta v sredo napovedala uvedbo potovalnih omejitev za državljane Združenih držav Amerike, kar predstavlja povračilni ukrep po tem, ko so ZDA obe afriški državi uvrstile na seznam držav z omejenim vstopom. Ministrstvi za zunanje zadeve obeh sahelskih držav sta v ločenih izjavah pojasnili, da uvajata enakovredne ukrepe, s katerimi se odzivata na nedavno razširitev ameriške prepovedi potovanj. Ta poteza sledi odločitvi ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je seznam držav z omejitvami razširila na več novih držav, vključno z nekaterimi najrevnejšimi afriškimi narodi. Ukrep obeh zahodnoafriških držav odraža načelo recipročnosti v mednarodni diplomaciji. Po navedbah uradnih organov v Bamaku in Ouagadougouju bodo ameriški državljani pri vstopu v ti državi od sedaj naprej imeli težave z vizumskimi postopki oziroma bodo njihove možnosti vstopa znatno omejene. Odločitev dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in regijo Sahel, ki se že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi in nestabilnostjo. Analitiki ocenjujejo, da bodo te omejitve najbolj prizadele humanitarne delavce in gospodarske delegacije, ki delujejo na tem območju.

Zadnjo decembrsko sredo leta 2025 so na afriškem pokalu narodov (CAN) v Maroku odigrali zadnje tekme skupinskega dela, ki so določile končno podobo osmine finala. V skupini E je Alžirija, ki si je napredovanje zagotovila že pred zadnjim krogom, igrala proti Ekvatorialni Gvineji, medtem ko sta se Sudan in Burkina Faso neposredno spopadla za drugo mesto v skupini. Čeprav sta bili obe ekipi pred tekmo v ugodnem položaju za napredovanje, je medsebojni dvoboj v Casablanci odločal o končni razvrstitvi in morebitnem nasprotniku v izločilnih bojih. Senegal, ki je v skupini D pokazal prepričljivo formo in s 3:0 premagal Benin, je z nestrpnostjo pričakoval razplet v skupinah E in F, saj bo njegov nasprotnik v osmini finala ena izmed tretjeuvrščenih ekip teh skupin. Tekme v skupini F so prav tako prinesle dokončno odločitev o zadnjih potnikih v osmino finala, s čimer se je končal prvi del prvenstva. Reprezentance se zdaj selijo v fazo na izpadanje, ki se bo začela v prvih dneh januarja, pri čemer so nekateri favoriti, kot sta Maroko in Senegal, že potrdili svojo kandidaturo za naslov prvaka.

Mali in Burkina Faso sta v ločenih izjavah napovedala prepoved vstopa državljanom Združenih držav Amerike. Zunanji ministri obeh držav so kot razlog navedli odločitev predsednika Donalda Trumpa, da prepove vstop državljanom Malija in Burkine Faso v ZDA.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Južna Afrika je v tretji in zadnji tekmi skupine B Afriškega pokala narodov 2025 v Maroku premagala Zimbabve s 3:2 in si zagotovila mesto v osmini finala. Maroko je prav tako potrdil svoj status z zmago nad Zambijo s 3:0 in se uvrstil v osmino finala.

Mozambik je v Afriškem pokalu narodov 2025 dosegel svojo prvo zmago v zgodovini tekmovanja, ko je premagal Gabon s 3:2. Gabon je prav tako izgubil proti Sudanu z 0:1. Poraz proti Mozambiku pomeni oddaljevanje od kvalifikacij za Gabon, ki je pred tem izgubil tudi proti Kamerunu.

Selektor maroške nogometne reprezentance, Walid Regragui, je poudaril, da bo ekipa proti Zambiji igrala z odločnostjo za zmago in s tem zagotovila prvo mesto v skupini na Afriškem pokalu. Potrdil je tudi, da bo kapetan Ashraf Hakimi nastopil na ponedeljkovi tekmi proti Zambiji.

Tunizija in Nigerija sta se pomerili v pomembni tekmi skupine C Afriškega pokala narodov 2025 v Fesu. Pred tekmo sta obe ekipi imeli po tri točke. Nigerija je prvenstvo začela z zmago 2:1 proti Tanzaniji. Zmaga proti Tuniziji bi Nigeriji zagotovila mesto v osmini finala.

ZDA so v severozahodni Nigeriji izvedle zračne napade na pripadnike Islamske države, kar pomeni zaostritev v boju proti oboroženim skupinam v regiji. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da so bili napadi usmerjeni proti militantnim skupinam, ki so napadale krščanske skupnosti. Nigerijska vojska se že leta spopada s tovrstnimi skupinami, varnostna kriza pa prizadene tako kristjane na jugu kot muslimane na severu države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so bili ti »močni in smrtonosni« napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki »ciljajo in brutalno ubijajo predvsem nedolžne kristjane«.

Riyad Mahrez je dosegel dva gola, Alžirija pa je z rezultatom 3:0 premagala Sudan na Afriškem pokalu narodov. Sudan je večino tekme igral z desetimi igralci. Mahrez je dejal, da si kot ekipa želijo priti do finala in da niso prišli le sodelovati.

Senegal je s prepričljivo zmago 3:0 proti Bocvani začel svojo pot na Afriškem pokalu narodov. Nicolas Jackson je prispeval dva gola. Nigerija pa je v tekmi proti Tanzaniji zmagala z rezultatom 2:1.

Nigerija je v maroškem Fesu premagala Tanzanijo z 2:1 v svoji prvi tekmi Afriškega pokala narodov 2025. Ademola Lookman je prispeval pomemben gol za zmago Super Orlov.

V Bamaku, Mali, je potekalo srečanje voditeljev držav Sahelske zveze (AES), na katerem so sodelovali predsedniki Malija, Nigra in Burkina Fasa. Predsednik Burkina Fasa, Ibrahim Traoré, je bil sprejet s strani malijskega kolega Assimija Goïte. Srečanje je bilo ključnega pomena za utrditev podregionalnega sodelovanja.

Mali, Burkina Faso in Niger so ustanovili skupne vojaške sile, imenovane Aliansa držav Sahela (FU-AES), ki štejejo 5.000 vojakov. Namen zavezništva je boj proti islamističnim upornikom in krepitev varnosti v regiji Sahel, s čimer se odzivajo na naraščajoče geopolitične napetosti v zahodni Afriki.

V Bamakotu v Maliju je potekalo drugo srečanje voditeljev držav Konfederacije Sahelskih držav (AES). Na srečanju, ki je potekalo od 22. do 23. decembra 2025, so ocenjevali napredek pod malijskim predsedstvom in izvolili novega predsednika. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Nigra, general Abdourahamane Tiani.

V soboto, 20. decembra 2025, je general Assimi Goïta, predsednik Konfederacije držav Sahela (AES), slovesno predal prapor enotnosti združenim silam AES (FU-AES). Ta simbolični dogodek uradno označuje začetek operativnega delovanja te večnacionalne sile, ki jo sestavljajo vojske Burkine Faso, Malija in Nigra. Predaja prapora pomeni prenos misije zaščite sahelskega prostora na integrirano poveljniško strukturo.

Predsednik Burkine Faso, Ibrahim Traoré, je v soboto, 20. decembra 2025, v Bobo-Dioulassu odprl agro-industrijski kompleks Agroserv Industrie, specializiran za predelavo koruze v izdelke, kot so zdrob, moka, griz in otrobi. Nova proizvodna enota v Banakélédagi, občina Bama, je stala približno 11 milijard CFA frankov in je opremljena z najsodobnejšo multifunkcionalno opremo.

Burkina Faso je v sredo izpustila 11 pripadnikov nigerijske vojaške letalske posadke, ki so bili pridržani od 8. decembra, ko je njihovo letalo zasilno pristalo. Nigerijski zunanji minister je potrdil, da so posadko izpustili po pogovorih.

Predsednik Burkine Faso, Ibrahim Traoré, je predsedoval seji Sveta ministrov 17. decembra 2025. Svet je obravnaval več dosjejev in sprejel pomembne odločitve, ki upoštevajo legitimne težnje prebivalstva Burkine Faso. Kmetijska kampanja 2025-2026 je dosegla zgodovinski nivo 126,4-odstotne pokritosti potreb po žitu.

Predsednik Trump je razširil prepoved potovanja v ZDA na skupno 39 držav. Poleg Sirije in Palestincev so na seznam dodali državljane Burkine Faso, Malija, Nigra, Južnega Sudana in Sierra Leone.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razširila omejitve potovanja na dodatnih 20 držav in Palestinsko upravo. S tem se je podvojilo število držav, ki jih je prizadela prepoved potovanja in priseljevanja v ZDA, ki je bila uvedena že v začetku leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA, ki zdaj velja za državljane Sirije, Malija, Burkine Faso, Nigra, Sierra Leoneja, Južnega Sudana, Laosa in Palestince. Poleg popolne prepovedi je za nekatere države uvedena tudi delna prepoved vstopa.

Ankete so pokazale, da je podpora Donaldu Trumpu padla na najnižjo raven v njegovem mandatu, saj so tudi republikanci postali nezadovoljni z njegovim delom. Kljub temu Trump še naprej trdi, da so ZDA v zlati dobi gospodarske blaginje.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA na sedem dodatnih držav, vključno s Sirijo in Palestinsko upravo. Prepoved sedaj velja za državljane 39 držav.

Predsednik Trump se je z Melanio Trump udeležil sprejema v Beli hiši ob Hanuki in napovedal televizijski nagovor narodu. Uvedel je tudi omejitve potovanj za Burkino Faso, Niger in Južni Sudan.

Predsednik Burkina Fasa, kapitan Ibrahim Traoré, je 15. decembra 2025 predsedoval prvi statutarni seji Sveta za sodstvo (CSM) v letu 2025. Zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodne oblasti je CSM Burkina Fasa začasno ustavil svojo udeležbo v frankofonskem omrežju sodnih svetov.

Oblasti v Burkini Faso so izpustile 11 nigerijskih vojaških uslužbencev, ki so bili pridržani po nenačrtovanem pristanku letala nigerijske vojaške sile C-130 na letališču Bobo-Dioulasso. Burkina Faso je pristanku označila za nepooblaščenega. Po zaslišanju so vojaškemu osebju dovolili vrnitev v Nigerijo, dejanje pa so opisali kot neprijazno. Letalo je vstopilo v zračni prostor Burkine Faso brez dovoljenja.

Sahelska konfederacija držav (AES) je uradno sporočila, da je vojaško letalo C-130, ki pripada zračnim silam Nigerije, kršilo zračni prostor konfederacije. Incident se je zgodil 8. decembra 2025, zaradi česar je letalo prisilno pristalo na letališču v Burkini Faso. AES je zagrozila z nevtralizacijo vseh prihodnjih vsiljivih letal.

V Beninu so vojaki na državni televiziji sporočili, da so odstavili predsednika Patricea Talona. Francoska ambasada je opozorila na streljanje v bližini predsednikovega doma v Cotonouju. Predsednikovo ožje osebje trdi, da je situacija pod nadzorom in da vojska ponovno prevzema nadzor nad situacijo.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, se je udeležil inavguracije predsednika Slonokoščene obale, Alassana Ouattare, v Abidjanu. Dogodka so se udeležili tudi številni afriški državniki, vključno s predsedniki Konga, Mauritanije, Gane in Senegala. Pred tem je predsednik Nguema sprejel predsednika Afriške razvojne banke.

Vojaški režim v Burkina Fasu bo ponovno uvedel smrtno kazen, ki je bila odpravljena leta 2018. Svet ministrov je sporočil, da bo smrtna kazen veljala za »hude« zločine, kot so visoka izdaja, teroristična dejanja in vohunjenje. Zadnja zabeležena usmrtitev v državi je bila leta 1988. Amnestija International opozarja, da je bila smrtna kazen odpravljena pod civilno vlado Rocha Marca Christiana Kaboréja.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, je podpisal odlok o okrepitvi pristojnosti premierja Ousmana Sonka. Reforma primariata naj bi Sonku omogočila večji nadzor nad vlado in ga postavila v vlogo glavnega vladnega voditelja. Kljub temu nekateri opazovalci menijo, da bo dejansko težišče politične moči ostalo v rokah predsednika Fayeja.

V Rabatu je potekala mednarodna konferenca o žrtvah terorizma v Afriki, kjer je Maroko pozval k večji pozornosti žrtvam v boju proti terorizmu. Burkina Faso je ob tem opozoril, da se terorizem ne bi smel uporabljati kot sredstvo zunanje politike. Konferenco je organiziralo maroško ministrstvo za zunanje zadeve s podporo Združenih narodov.

V Burkina Fasu je bil sprejet nov zakon o delovnem pravu. Svet ministrov je na seji pod vodstvom predsednika Ibrahima Traoréja obravnaval in sprejel več dokumentov, vključno z omenjenim zakonom. Ministrstvo je sprejelo pomembne odločitve za dobro upravljanje.

General Horta N'ta je bil imenovan za prehodnega predsednika Gvineje-Bissau v ceremoniji, ki je potekala na sedežu generalštaba oboroženih sil Gvineje-Bissau, dan po tem, ko so vojaške sile prevzele oblast. Horta N'ta je bil pred tem načelnik generalštaba vojske. Trajanje njegovega mandata ni določeno. Med predsedniško kampanjo je bil Horta Inta-A viden na več fotografijah vojakov, ki so podpirali odhajajočega predsednika Umara Sissoca Embalója.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, je sprejel ministre za zunanje zadeve držav članic Konfederacije držav Sahel (AES). Srečanje je vodil minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Mali.

Minister za zunanje zadeve Burkina Fasa, Karamoko Jean Marie TRAORE, je sprejel posebnega odposlanca Islamske republike Iran, Akbarja KHOSRAVINEJADA. Iranski odposlanec je prinesel pomembno sporočilo iranskega ministra za zunanje zadeve, kar kaže na okrepitev odnosov med Ouagadougoujem in Teheranom.

V Ouagadouguju je bil odprt 18. Mednarodni knjižni sejem (FILO) 2025, ki bo potekal do 30. novembra. Premier Rimtalba Jean Emmanuel Ouédraogo je v imenu predsednika države uradno odprl sejem, ki letos poteka pod geslom »Knjiga, kulturne identitete in nacionalna suverenost«.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, je v torek, 25. novembra 2025, v Komsilgi uradno odprl tovarno Société nouvelle – Brasseries du Faso (SN-BRAFASO). Ponovni zagon tega industrijskega podjetja, ki je prenehalo delovati leta 2008, je pomemben dosežek.

V Ouagadouguju v Burkina Fasu so se zbrali strokovnjaki Konfederacije držav Sahela (AES) iz Burkina Fasa, Malija in Nigra, da bi pripravili podlago za prihajajoče srečanje ministrov za zunanje zadeve. Dvodnevno srečanje, ki poteka od 24. do 25. novembra 2025, obravnava tehnične, politične in diplomatske vidike delovanja konfederacije, s poudarkom na diplomaciji, obrambno-varnostnih vprašanjih in razvoju. Srečanje ministrov za zunanje zadeve je predvideno za 26. november.

V Burkina Fasu je vlada pod vodstvom predsednika Ibrahima Traoréja nacionalizirala podjetje SN-CITEC. Sprejeli so tudi ukrepe za reorganizacijo ključnih institucij, kot sta CIL in CSC, ki ju bodo združili v nov organ. Poleg tega so nacionalne sklade združili v štiri nove velike sklade. Te odločitve so bile sprejete na tedenski seji vlade, ki je potekala 20. novembra 2025.