Gvajana, ki v svetovnih medijih velja za novo gospodarsko zgodbo o uspehu v karibski regiji, se še naprej spopada z visoko stopnjo revščine med prebivalstvom. Kljub ogromnim odkritjem nafte v njenem podmorju, ki so v državo privabila številne tuje investitorje in spodbudila izjemno gospodarsko rast, podatki kažejo, da se bogastvo ne preliva enakomerno v vse družbene sloje. Država članica skupnosti CARICOM tako ostaja v paradoksalnem položaju, kjer makroekonomski kazalniki blestijo, medtem ko velik del prebivalstva še vedno živi v pomanjkanju. Ekonomski analitiki opozarjajo, da goli podatki o rasti bruto domačega proizvoda ne odražajo dejanske kakovosti življenja povprečnega državljana. Priliv tujega kapitala in razvoj naftne industrije sta sicer preoblikovala gvajansko obalo in prestolnico, vendar so strukturne težave, kot so neenakost, dostop do osnovnih storitev in inflacija, ki jo povzroča naftni razcvet, poglobile socialne razlike. Vlada se zato trudi najti ravnovesje med spodbujanjem investicij in zagotavljanjem socialne varnosti. Ta južnoameriška država se zdaj nahaja na kritični točki svojega razvoja, kjer bo ključno vprašanje upravljanje z nacionalnim premoženjem. Brez ustreznih reform in neposrednih vlaganj v izobraževanje ter infrastrukturo bi lahko Gvajana postala še ena v vrsti držav, ki so kljub naravnim virom padle v past t. i. surovinskega prekletstva, kjer bogastvo koristi le ozkemu krogu elite.

Etiopija je uradno odprla Veliki etiopski renesančni jez, največji hidroelektrarni projekt v Afriki, ki naj bi zagotovil elektriko milijonom Etiopijcev. Premier Abiy Ahmed je poudaril, da je jez velik dosežek za vse temnopolte ljudi. Odprtje je sprožilo proteste Egipta.