Gvajana kljub naftnemu bogastvu beležila visoko stopnjo revščine

Na ameriških borzah je v četrtek indeks Dow Jones Industrial ponovno zabeležil rast, k čemur so največ prispevala uveljavljena podjetja iz t. i. stare ekonomije. Po začetnem obdobju negotovosti se je indeks ob koncu trgovanja zvišal za 0,6 odstotka in dosegel rekordno vrednost 49.276 točk. Vlagatelji so se v tokratnem trgovalnem dnevu osredotočili predvsem na klasične industrijske in potrošniške naslove, kar je premostilo negativen vpliv unovčevanja dobičkov v tehnološkem sektorju. Med delnicami, ki so najbolj spodbudile rast indeksa Dow Jones, so izstopala podjetja Home Depot, Nike, Coca-Cola, Procter & Gamble ter farmacevtski velikan Merck & Co. Ta premik kapitala v bolj tradicionalne sektorje kaže na iskanje stabilnosti v času, ko so delnice proizvajalcev polprevodnikov in drugih tehnoloških podjetij pod pritiskom prodajnih naročil. Borzni analitiki poudarjajo, da gre za tipičen primer rotacije kapitala, kjer vlagatelji po močni rasti tehnoloških velikanov iščejo varnejše naložbe v preverjenih panogah. Kljub začetni zadržanosti trga je zaključek trgovanja v New Yorku prinesel optimistično vzdušje za širši nabor panog. Indeks Dow Jones je z rastjo industrijskih naslovov uspel nadomestiti izgube, ki so jih utrpeli tehnološko usmerjeni indeksi zaradi unovčevanja dobičkov v segmentu čipov. Takšna dinamika potrjuje odpornost ameriškega finančnega trga, ki se opira na raznolikost gospodarskih sektorjev.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

V Kaliforniji so napovedali uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, kar je sprožilo buren odziv med najpremožnejšimi prebivalci in podjetniki v tehnološkem sektorju. Predlog zakona o davku za milijarderje, o katerem bi lahko volivci odločali na novembrskem referendumu, predvideva enkratno petodstotno obdavčitev celotnega premoženja za davčne rezidente, katerih neto vrednost presega milijardo dolarjev. Zbrana sredstva bi bila namenjena financiranju šolstva, programov pomoči s hrano in zdravstvenega varstva po vsej zvezni državi. Zaradi določbe o retroaktivni veljavnosti davka, ki bi zajel vse rezidente na dan 1. januar 2026, so številni milijarderji, vključno z ustanoviteljema Googla Larryjem Pageom in Sergeyem Brinom, že začeli seliti svoje finančne imperije in podjetja iz Kalifornije v države z ugodnejšo davčno politiko, kot sta Nevada in Teksas. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja Googla v dneh pred božičem zaprla ali prenesla več deset družb z omejeno odgovornostjo, ki upravljajo njune naložbe, vključno z zasebnimi jahtami in letalskimi terminali. Medtem ko nekateri vodilni v tehnološki industriji, kot je glavni izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang, predlog podpirajo in so pripravljeni plačati višje prispevke, večina kritikov opozarja na tveganje množičnega odhoda kapitala. Podatki podjetja U-Haul potrjujejo rekordno število selitev iz Kalifornije, kar nasprotniki davka opisujejo kot neposredno posledico visokih davkov, stroge regulacije in naraščajočega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Zagovorniki zakona iz vrst sindikatov pa vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje družbene neenakosti.