Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo uvaja vlada. V Mendozi so študenti pozvali k združitvi sil proti megaminerstvu in reformi delovne zakonodaje. Sindikati in druge organizacije so podprli proteste, ki so se odvijali tudi v obrambo voda. V Buenos Airesu se je na protestu proti reformi delovne zakonodaje zbrala množica ljudi na Trgu Maja, napovedujejo pa tudi morebitno splošno stavko.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo predlaga predsednik Javier Milei. Reforma vključuje možnost 12-urnega delovnika in omejitve stavk. Sindikati trdijo, da bo reforma poslabšala delovne pogoje, vlada pa meni, da bo pospešila zaposlovanje. Protesti so se končali z napovedjo sindikatov o možnosti splošne stavke.

Osebje pariškega muzeja Louvre nadaljuje s stavko, ki se je začela v ponedeljek. Muzej je bil zaradi tega tudi v četrtek le delno odprt, podobno kot v sredo.

Zaposleni v pariškem Louvru so podaljšali stavko zaradi nezadovoljivih delovnih pogojev in pomanjkanja sredstev, ki so se še poslabšali po nedavnem vlomu. Posledično je muzej ostal zaprt za obiskovalce.

Portugalska ministrica za delo, Maria do Rosário Palma Ramalho, se je sestala s sindikatom UGT, da bi nadaljevali pogajanja o vladnem predlogu reforme delovne zakonodaje. Ministrica je poudarila, da se vlada ne bo vrnila na "izhodiščno točko" pri reformi. Sestanek je potekal v prostorih Ministrstva za delo, solidarnost in socialno varnost v Lizboni.

Minister za deregulacijo Federico Sturzenegger je pojasnil ključne aspekte predlagane reforme delovne zakonodaje, ki jo je argentinska vlada poslala v kongres. Poudaril je pomen "sporazumnega dogovora" med delodajalcem in zaposlenim ter zanikal, da bi spremembe poslabšale pravice delavcev. Sindikat CGT je napovedal protestni shod.

Francoska vlada bo s 1. januarjem minimalno plačo (Smic) zvišala za 1,18 %. Kljub inflaciji, ki je prizadela mnoge Francoze, vlada ne bo dodatno posegla v višino minimalne plače.

Zaposleni v pariškem muzeju Louvre so 15. decembra stavkali zaradi nezadovoljivih delovnih pogojev in pomanjkljive varnosti. Sindikati CGT, Sud in CFDT so pozvali k stavki, s katero so zahtevali nujna obnovitvena dela v muzeju. Zaradi stavke je bil muzej zaprt ravno v času, ko je mesto polno turistov pred božičnimi prazniki.

Več sindikatov je pozvalo k stavki v pariškem Louvru, ki se bo začela 15. decembra. Razlog za stavko so slabi delovni pogoji in nezadostna sredstva, kar je prišlo na dan po nedavni vodni škodi, ki je poškodovala več sto dokumentov.

Francoska narodna skupščina je ponovno sprejela začasno ustavitev pokojninske reforme. Za ponovno uvedbo začasne ustavitve je glasovalo 162 poslancev. Sébastien Lecornu je dejal, da proračun za socialno varnost ni popoln, je pa najboljši možen.

Sindikati v Franciji so pozvali k stavki in protestom 2. decembra zaradi plač in proti varčevalnim ukrepom. Stavka, ki naj ne bi bila množična, je povzročila motnje v javnem prevozu, šolstvu, zdravstvu in državni upravi. Sindikati CGT, FSU in Solidaires nasprotujejo proračunu za leto 2026, ki predvideva ukinjanje delovnih mest v javnem sektorju in zamrznitev plač.

Sindikat CGT poziva francosko vlado, naj upošteva glasovanje o predlogu zakona o nacionalizaciji ArcelorMittala. Minister za gospodarstvo Roland Lescure je sprejetje zakona v prvem branju označil za "populističen odgovor na strukturni problem".

Po sprejetju predloga zakona o nacionalizaciji ArcelorMittala France v prvem branju, je CGT pozvala vlado k spoštovanju tega, po njihovem mnenju, "zgodovinskega glasovanja". Minister za gospodarstvo Roland Lescure je sprejetje predloga označil za populističen odgovor na strukturni problem.

Izraelske sile so izvedle vrsto smrtonosnih napadov v Gazi, trdeč, da so teroristi Hamasa ubili dva vojaka. Kljub temu je bil mejni prehod Kerem Shalom med Izraelom in Gazo ponovno odprt. Analiza Times of Israel pa opozarja, da se Hamas ne obnaša kot poražena sila, kar ogroža celoten armistrij.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel dve glasovanji o nezaupnici v parlamentu, potem ko je obljubil začasno ustavitev sporne pokojninske reforme predsednika Emmanuela Macrona. Socialisti so podprli Lecornuja v zameno za preložitev reforme, ki dviguje upokojitveno starost na 64 let do januarja 2028. Medtem protestniki pozivajo k nadaljevanju pritiska na vlado z množičnimi protesti, da bi ustavili varčevalne ukrepe.

Premier Lecornu je napovedal, da bo vlada v novembru v parlament vložila amandma k zakonu o financiranju socialne varnosti, ki bo uradno potrdil suspenz pokojninske reforme. Boris Vallaud, predsednik skupine Socialistov in sorodnih, je izjavil, da vlade ne bo, če ne bo prišlo do suspenza reforme. Znotraj Socialistične stranke v Sommi potekajo razprave o tem, ali vlado zaradi suspenza cenzurirati ali ne.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki v parlamentu napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme, sprejete leta 2023. S to potezo si je zagotovil podporo Socialistične stranke (PS), ki se je odločila, da ne bo podprla nezaupnice vladi. PS je namreč ocenila, da je s tem dosegla pomembno zmago, saj je prisilila premierja k popuščanju glede sporne reforme.

Francoska vlada, pod vodstvom premierke Élisabeth Borne, razmišlja o možnosti začasne ustavitve pokojninske reforme, da bi prekinila politično krizo. Ta ideja je sprožila delitve znotraj republikanske stranke. Medtem ko sindikat CFDT pozdravlja morebitno prekinitev, CGT še vedno zahteva popolno razveljavitev reforme. Razprave potekajo o tem, katere generacije bi imele korist od ustavitve in kakšni bi bili stroški za javne finance.

Člani Global Sumud Flotille, Celeste Fierro in Ezequiel Peressini, sta prispela v Ezeizo po tem, ko ju je Izrael nezakonito pridržal in deportiral. Pojavile so se tudi obtožbe, da je Greta Thunberg lagala in prikazala izraelskega talca kot palestinskega zapornika. Poleg tega je bila objavljena analiza o vlogi Amerike, Izraela in Netanjahujevem faktorju, ki trdi, da so se Judje in Izrael znašli na razpotju.

Medtem ko premierka Elisabeth Borne razmišlja o začasni ustavitvi pokojninske reforme, da bi rešila politično krizo, Republikanci temu ostro nasprotujejo. Socialistična stranka zahteva zagotovila glede ustavitve reforme. Voditeljica CGT, Sophie Binet, pa je izjavila, da je začasna ustavitev le korak k popolni ukinitvi reforme.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

V Franciji so potekali množični protesti in stavke proti varčevalnim ukrepom vlade. Na ulice več kot 200 mest je stopilo več deset tisoč ljudi, med njimi delavci, upokojenci in študenti, ki zahtevajo višje davke za bogate in konec zmanjševanja javne porabe. Protesti, ki jih je organiziralo več sindikatov, so ohromili državo, v Parizu pa je bil zaradi njih zaprt tudi Eifflov stolp. Sindikati pritiskajo na novega premierja Sébastiena Lecornuja, naj namesto varčevalnih ukrepov uvede davek na bogastvo.

V Italiji je potekal množičen shod v podporo Palestini, kjer naj bi se zbralo milijon ljudi. Protestniki so izrazili podporo aktivistom Global Sumud Flotilla in obsodili ravnanje izraelske vlade. Hkrati je potekala splošna stavka, ki so jo organizirali delavci, študenti in upokojenci po vsej Italiji, v znak protesta proti domnevnemu genocidu nad palestinskim ljudstvom in soodgovornosti italijanske vlade.

V večjih evropskih mestih so potekali protesti podpornikov flotile Sumud proti izraelskim posredovanjem. V Nemčiji so potekali protivojni protesti proti podpori Izraelu in vojni v Ukrajini. Propalestinski protestniki so zahtevali odpoved kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom.

2. oktobra so v Franciji potekali novi protesti, ki jih je sklicala intersindikalna organizacija, vendar je bila udeležba manjša kot na protestih 18. septembra. Medtem ko je CGT poročala o skoraj 600.000 protestnikih po vsej Franciji, je notranje ministrstvo navedlo številko 195.000. V Besançonu se je zbralo okoli 750 ljudi, kar je precej manj kot 4.500 na prejšnjem protestu.

V Italiji so sindikati pozvali k splošni stavki zaradi izraelskega napada na humanitarno Flotiljo Sumud, ki je bila namenjena Gazi. Italijanska vlada in mornarica sta opustili konvoj, kar je sprožilo proteste po vsej Italiji. Medtem v Nemčiji poročajo o razbitju Hamasove teroristične zarote, katere cilj naj bi bili judovski objekti. Tri osumljence so aretirali zaradi domnevnega nabavljanja orožja za atentate. V članku na idcommunism.com pa se pojavlja vprašanje, kje sta Kitajska in Rusija, ko Palestina potrebuje pomoč, pri čemer avtor kritizira njuno vlogo v konfliktu.

Sindikalne organizacije so 2. oktobra v različnih delih Francije, vključno z Lyonom in Alzacijo, ter v Francoski Gvajani organizirale stavke in manifestacije. Protesti so bili usmerjeni v doseganje večje socialne in davčne pravičnosti. V Lyonu se je manifestacija začela ob 13. uri pri Jean-Macéju, v Alzaciji pa so bile predvidene tri manifestacije. Medtem ko so v Gvajani potekala zborovanja, se je pričakovalo, da bo udeležba v Alzaciji manjša.

Generalna sekretarka CGT, Sophie Binet, je napovedala, da se bo s francoskim premierjem Sébastienom Lecornujem ponovno srečala šele po mobilizaciji 2. oktobra. Poudarila je, da bo ponovni dialog temeljil na "razmerju moči", ki bo vzpostavljeno z mobilizacijo delavcev. Binetova želi ohraniti pritisk na vlado in zagotoviti, da bo proračun pod nadzorom delavcev.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Po srečanju z premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu, sindikati niso bili zadovoljni z "odsotnostjo jasnih odgovorov" in predlagajo nov dan mobilizacije, ki naj bi se zgodil 2. oktobra. Sekretarka CFDT, Marylise Léon, je srečanje označila za zamujeno priložnost.

10. septembra so se v Franciji začeli protesti in blokade cest, licejev in univerz. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo oviranih okoli sto licejev, 27 pa blokiranih. Policija je množično posredovala proti dijakom.

General Electric (GE) Vernova, enota za energijo podjetja General Electric, bo v Evropi ukinila 600 delovnih mest, od tega 120 v Franciji. Od teh 120 delovnih mest v Franciji jih bo 42 ukinjenih v Belfortu. Sindikati CFE-CGC in CGT so sporočili, da GE Vernova načrtuje prestrukturiranje v Evropi.

Stranka Javierja Mileija, La Libertad Avanza, je doživela hud poraz na volitvah v provinci Buenos Aires, kjer je prejela manj kot 34 % glasov, medtem ko je kirchneristični guverner Kicillof zmagal s 47,28 % glasov. Analitiki menijo, da bo ta poraz otežil Mileiju pot do parlamentarnih volitev konec oktobra. Kljub porazu pa Milei načrtuje nadaljevanje in pospešitev uničevanja države.

Sindikat CGT je pozval uslužbence v francoski javni upravi k stavki 10. in 18. septembra, s ciljem "blokirati vse" in se boriti proti varčevalnim ukrepom ter braniti javne službe. Druga dva glavna sindikata, CFDT in Force Ouvrière, se bosta osredotočila na stavko 18. septembra. FO se bo glede udeležbe na stavki 10. septembra odločil tekom tedna. CGT poziva javne uslužbence, aktivne in upokojene, da se združijo v boju proti varčevanju in za razvoj javnih služb.

Francoski sindikat CGT je po srečanju nacionalnega odbora pozval k mobilizaciji in stavki 10. septembra, kjer je le-ta mogoča. CGT želi, da bi bil ta dan uspešen prvi korak v nadaljnjih prizadevanjih. Solidaires podpira CGT, medtem ko CFDT tega ne podpira. CGT bo na medsindikalnem srečanju predlagal, da se septembra razglasi enoten medpoklicni dan mobilizacije, stavk in demonstracij.

Generalna sekretarka CGT Sophie Binet je izrazila previdnost glede viralnega poziva k mobilizaciji "Bloquons tout" (Blokirajmo vse) 10. septembra v Franciji. Čeprav se nekatere zahteve gibanja ujemajo s sindikalnimi, ostaja gibanje "megleno" in obstaja tveganje, da ga prevzame skrajna desnica. Binetova je dejala, da bo CGT o tem razpravljala naslednji teden.

V Barceloni so reševalci na plažah začeli z nedoločenim trajanjem stavke, zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in opozarjajo na 'absolutno negotovost'. Stavka je povzročila zaprtje nekaterih reševalnih stolpov in izobešanje rumenih zastav na plažah, kar pomeni 'previdnost pri kopanju'. Mestni svet je določil minimalne storitve, pri čemer je oddelek za delo sprva določil 50-odstotne minimalne storitve, mestni svet pa nato 80-odstotne.

Nekdanji uradniki vlade in sindikati so opozorili na pomembne gospodarske težave. José Luis Falero, nekdanji urugvajski minister za promet, je izrazil zaskrbljenost zaradi "nekoliko paraliziranih" javnih del, navajajoč primere nezačetih cestnih projektov s podpisanimi pogodbami in sporočil, da podjetja "pošiljajo ljudi na zavod za zaposlovanje". Medtem pa je argentinski naftni sindikat napovedal skupno stavko v regiji Vaca Muerta kot odgovor na 1.200 odpuščanj in zaustavitev dejavnosti. Marcelo Rucci, sekretar sindikata, je obsodil več kot tisoč odpuščanj in kritiziral vodstvo CGT. Vendar pa je novi predsednik urugvajske ATU, Jaime Romero Bonilla, napovedal usklajeno delo s prometnimi sindikati in poudaril odprtost za dialog.

Pablo Domenichini iz stranke Somos Buenos Aires je izpostavil, da je bila odločitev o ločitvi volitev v provinci Buenos Aires pravilna, saj omogoča obravnavo regionalnih problemov. Nova anketa CB Consultora kaže, da naj bi stranka LLA imela prednost v prvi volilni sekciji province, medtem ko naj bi Peronistični gibanje (PJ) ostalo močno na jugu konurbacije. Anketa je bila izvedena po potrditvi kandidatur in pred volitvami 7. septembra. V provinci Buenos Aires bodo leta 2025 potekale volitve, na katerih bodo izbirali nove predstavnike s tradicionalno obliko volilnih lističev. Medtem se je CGT vključila v kampanjo za volitve v provinci Buenos Aires po zaprtju list in ponovnih notranjih napetostih zaradi izključitve iz porazdelitve funkcij.

Sindikati so se močno odzvali na proračunske napovedi Françoisa Bayrouja, pri čemer se je medsinikalna skupina po četrtkovem virtualnem sestanku ponovno zbrala, da bi razpravljala o morebitni splošni mobilizaciji jeseni. Predstavniki petih reprezentativnih sindikatov (CFDT, CGT, FO, CFE-CGC in CFTC) so izrazili jezo, vendar morajo o ukrepih odločiti še posamezne sindikalne centrale. François Hommeril iz CFE-CGC je potrdil, da "nihče ni proti mobilizaciji".

Ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet je ponovno poudarila, da je monetizacija petega tedna plačanega dopusta, omenjena kot del predlogov za proračun 2026, mišljena kot "nova pravica" za zaposlene, ki bi jim omogočala izbiro med počitkom in dodatnim zaslužkom. Ta ideja je močno razjezila socialne partnerje in levico, saj jo kritizirajo kot poskus vladnega načrta "delati več", ki bi lahko ogrozil pravice delavcev. Sindikati razmišljajo o jesenskih protestih proti tem in drugim socialnim ukrepom, vključno z reformo nadomestil za brezposelnost. Županja Nantesa, Johanna Rolland (PS), je izrecno zavrnila to idejo, s čimer se je razvila širša razprava o vladnih ciljih za proračun 2026 in vplivu na socialno politiko. Pojavila so se tudi vprašanja o pomenu in morebitnih posledicah projekta monetizacije dopusta.