Protesti zaradi varčevalnih ukrepov ohromili Francijo, zaprt tudi Eifflov stolp
Objavljeno: 4. 10. 2025 17:05
V Franciji so potekali množični protesti in stavke proti varčevalnim ukrepom vlade. Na ulice več kot 200 mest je stopilo več deset tisoč ljudi, med njimi delavci, upokojenci in študenti, ki zahtevajo višje davke za bogate in konec zmanjševanja javne porabe. Protesti, ki jih je organiziralo več sindikatov, so ohromili državo, v Parizu pa je bil zaradi njih zaprt tudi Eifflov stolp. Sindikati pritiskajo na novega premierja Sébastiena Lecornuja, naj namesto varčevalnih ukrepov uvede davek na bogastvo.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Franciji lahko vpliva na ekonomsko in politično stabilnost v Evropi, kar posredno vpliva na Slovenijo. Poleg tega je Francija pomemben trgovinski partner Slovenije.
Eifflov stolp je bil zaprt, saj so po Franciji potekale stavke proti varčevalnim ukrepom. Protestniki so se zbrali v več kot 200 mestih po vsej državi, da bi izrazili nasprotovanje zmanjševanju porabe in zahtevali višje davke za bogate. Približno 200.000 protestnikov se je udeležilo shodov, kar je povzročilo zaprtje znamenitega Eifflovega stolpa.
Sindikalne organizacije so 2. oktobra v različnih delih Francije, vključno z Lyonom in Alzacijo, ter v Francoski Gvajani organizirale stavke in manifestacije. Protesti so bili usmerjeni v doseganje večje socialne in davčne pravičnosti. V Lyonu se je manifestacija začela ob 13. uri pri Jean-Macéju, v Alzaciji pa so bile predvidene tri manifestacije. Medtem ko so v Gvajani potekala zborovanja, se je pričakovalo, da bo udeležba v Alzaciji manjša.
2. oktobra so v Franciji potekali novi protesti, ki jih je sklicala intersindikalna organizacija, vendar je bila udeležba manjša kot na protestih 18. septembra. Medtem ko je CGT poročala o skoraj 600.000 protestnikih po vsej Franciji, je notranje ministrstvo navedlo številko 195.000. V Besançonu se je zbralo okoli 750 ljudi, kar je precej manj kot 4.500 na prejšnjem protestu.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo, za novega premierja Francije. Lecornu, star 39 let, naj bi si prizadeval za dosego proračunskega sporazuma med raznolikimi političnimi strankami v državi. Medtem je v ZDA nova anketa pokazala, da večina Američanov meni, da so osebne odločitve glavni vzrok za revščino in brezdomstvo, čeprav jih več kot polovica podpira večjo vladno pomoč potrebnim. V Hong Kongu pa so leta aktivizma pripeljala do zakona o istospolnih partnerstvih, vendar je pred njimi še težko glasovanje.
V Beogradu so potekali protesti, kjer so študenti in drugi državljani zahtevali odgovornost za domnevno policijsko brutalnost v Novem Sadu. Protesti so del dolgotrajnega gibanja, ki se je začelo leta 2024 po zrušenju stavbe. Medtem v Nepalu vojaki patruljirajo po ulicah Katmanduja zaradi uvedbe izrednih razmer po smrtonosnih protestih proti korupciji. Protesti so največji v zadnjih desetletjih, sprožila pa jih je prepoved dostopa.
V Franciji so se nadaljevali protesti gibanja "Blokirajmo vse" ob nastopu novega premierja Sébastiena Lecornuja. Protestniki so blokirali ceste, podtikali požare in se spopadli s policijo v Parizu in po vsej državi. Policija je uporabila solzivec, aretiranih je bilo več kot 200 ljudi. Gibanje naj bi se rodilo na spletu in razširilo zaradi nezadovoljstva s predsednikom Macronom.
Dogajanje v Franciji lahko vpliva na ekonomsko in politično stabilnost v Evropi, kar posredno vpliva na Slovenijo. Poleg tega je Francija pomemben trgovinski partner Slovenije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.