Papež Leo XIV. je ob začetku leta 2026 daroval mašo v baziliki svetega Petra in pozval k miru v državah, ki jih prizadevajo spopadi, ter za družine, ki jih je prizadelo nasilje. V svoji novoletni poslanici je poudaril nujnost sprave in solidarnosti.

Zagrebaški nadškof v pokoju, kardinal Josip Bozanić, je na Badnjak vodil vigilijo pred praznikom Gospodovega rojstva v Bogoslužnem prostoru bl. Alojzija Stepinca na Kaptolu. V homiliji je Bozanić poudaril, da je Bog želel postati majhen, otrok, da bi bil ljudem čim bližje. Ob koncu je kardinal vsem zaželel blagoslovljen božič ter dejal, da se božja slava širi in utrjuje mir na zemlji.

Papež Leo XIV. je sklical svetovne kardinale na dvodnevno srečanje, da bi mu pomagali pri upravljanju cerkve. Iz Vatikana so sporočili, da je to jasen znak, da bo novo leto pomenilo neuradni začetek njegovega pontifikata. Srečanje bo potekalo 7. in 8. januarja.

Papež Leo je za novega nadškofa New Yorka imenoval škofa Ronalda Hicksa, ki ima izkušnje z državami, od koder so milijoni emigrirali v Združene države Amerike. To imenovanje nakazuje na morebiten ostrejši pristop škofov glede imigracije in morda tudi do Trumpove politike.

V Havellandu v Nemčiji je pijani par s softair puško streljal na božično drevo pred cerkvijo in poškodoval okraske. Policija je posredovala in paru izdala prepoved približevanja.

Državna volilna komisija (DVK) je zavrnila ugovore društva Srebrna nit in volivca Bogdana Biščaka, ki sta zahtevala ponovitev referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. DVK je pojasnila, da ni pristojna za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in financiranju. Ob tem je DVK tudi dokončno potrdila izid referenduma.

Tri avstrijske redovnice, ki so septembra pobegnile iz doma za starejše v zapuščen samostan Goldenstein pri Salzburgu, so zavrnile ponudbo Cerkve, da lahko v samostanu ostanejo, če se odpovedo družbenim omrežjem in komunikaciji z mediji. Spor med redovnicami in Cerkvijo se tako nadaljuje.

Na referendumu je bil zavrnjen vladni zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kar avtor Metod Berlec ocenjuje kot politični potres, ki je razgalil šibkost in aroganco vladajoče koalicije. Po njegovem mnenju so bila ključna opozorila stroke, ki jo je vlada v preteklosti poniževala. Pobudniki referenduma, vključno z Alešem Primcem, različnimi združenji, gibanji, Cerkvijo in opozicijo, so slavili zmago.

Predlagane spremembe Zakona o vojski v Srbiji bi predsedniku Aleksandru Vučiću omogočile, da uradno postane vrhovni poveljnik. Po mnenju Boškovića bi to pomenilo, da bi načelnik Generalštaba vojsko poveljeval v skladu z odločitvami predsednika. Bošković tudi opozarja, da je cilj združevanja vseh varnostnih služb podreditev enemu človeku, Radić pa dodaja, da Vučiću preostane le še poveljevanje Cerkvi.

Papež Frančišek je obiskal Assisi, kjer je na srečanju italijanske škofovske konference pozval k razvoju "kulture preprečevanja zlorab" znotraj italijanske Cerkve. Med obiskom je molil za mir pri grobu svetega Frančiška.

Priljubljena evangeličanska cerkev naj bi prikrivala obtožbe o zlorabah znotraj svoje skupnosti. Podrobnosti obtožb bodo razkrite v parlamentu v četrtek. Vodja cerkve je storil samomor po izbruhu obtožb.

V Nigeriji so oboroženci napadli cerkev, pri čemer sta bili ubiti najmanj dve osebi, ugrabili pa so tudi pastorja in več vernikov. Napad se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so v severozahodni Nigeriji ugrabili 25 deklet iz internata. Posnetek cerkvene službe je ujel prve trenutke napada.

Papež Leon XIV. je ob jubileju revnih pozval svetovne voditelje in katoličane, naj pomagajo marginaliziranim in se borijo proti revščini. Poudaril je, da je socialna pravičnost ključnega pomena za mir in sočutje. V Vatikanu je papež pozval k pomoči ljudem na robu družbe in poudaril pomen socialne pravičnosti, ki jo je postavil v središče svojega pontifikata.

Papež Frančišek je v baziliki svetega Petra daroval mašo za revne v jubilejnem letu Cerkve. Obsodil je revščino in pozval svetovne voditelje, naj pomagajo marginaliziranim ljudem. Socialna pravičnost je eno ključnih sporočil papeža Frančiška.

Madridski nadškof José Cobo je izrazil upanje, da bo Vatikan hitro rešil primer škofa iz Cadiza, Rafaela Zornoze, ki ga Tribunal de la Rota preiskuje zaradi suma pedofilije. Cobo je primer označil za »dramo« za Cerkev in poudaril, da če je Sveti sedež sprejel preiskavo, mora obstajati verjetnost resničnosti obtožb. Žrtve so izrazile nezadovoljstvo z odzivom Konference škofov.

Šole v okrožju Little Rock so prejele nepričakovano donacijo lokalne cerkve za praznovanje zahvalnega dne. Šolski uradniki so izrazili hvaležnost za to presenečenje.

Papež Leon XIV. je v nedeljo obiskal največje rimsko pokopališče Verano, kjer je daroval mašo za vse pokojne, še posebej za tiste, ki so pozabljeni. Med obiskom je poudaril, da ljubezen premaga smrt in izrazil sožalje svojcem umrlih. Poudaril je, da nebeški Oče pozna in ljubi vsakogar ter da nikogar ne pozabi.

Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju preučuje spor glede zahteve po verski pripadnosti pri zaposlitvah v cerkvi. Pred sedmimi leti je Zvezno delovno sodišče odločilo, da cerkev ne sme pavšalno zahtevati določene verske pripadnosti za delovna mesta. Karlsruhe ima pomisleke glede te sodbe.

Nekdanji opat Jean-Claude Mercier, 83 let, je bil obsojen na osem let zapora zaradi posilstva mladoletnika. Mercier je bil opat v Tarasteixu v francoskih Pirenejih od 70. let prejšnjega stoletja, dokler ni bil leta 2022 izključen iz Cerkve. Kriminalno sodišče v Hautes-Pyrénées ga je spoznalo za krivega in obsodilo 20. oktobra.

V Brandenburgu poteka razprava o liberalizaciji pokopališke zakonodaje, ki bi sledila zgledu Porenja-Pfalške. Osrednja vprašanja vključujejo možnost ustvarjanja diamantov iz pepela pokojnikov, dovoljenje za hranjenje urn v domovih in odpravo obveznega pokopa na pokopališču. Politične stranke in cerkvene oblasti imajo različna stališča o teh vprašanjih, ki zadevajo tako pieteto do umrlih kot tudi individualne želje svojcev.

Redovnice iz samostana Goldenstein v Avstriji, ki so zasedle samostan, prejemajo veliko podporo javnosti, vključno z desettisoči sledilci na Instagramu. V ozadju se odvija pravni spor s cerkvijo. Članki poročajo o valu pomoči, ki ga prejemajo redovnice, medtem ko se spopadajo s cerkvenimi oblastmi.

V Avstriji je po raziskavi GPA večina prebivalcev proti nedeljskemu odpiralnemu času trgovin. Največjo podporo ideji izražajo mladi do 25 let, kjer pa je podpora še vedno pod 40%. Sindikat GPA je s to raziskavo potrdil svoje stališče proti nedeljskemu odpiralnemu času. Delavske organizacije in cerkev so prav tako proti, medtem ko podjetniške organizacije to večinoma podpirajo. Raziskava kaže, da mlajši in prebivalci v urbanih središčih bolj podpirajo odpiranje trgovin ob nedeljah, vendar se v nobeni skupini ne najde večina, ki bi to podpirala.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. in ga pozval k podpori globalnemu gibanju proti neenakosti. Lula je poudaril potrebo po združenem naporu za zmanjšanje razlik v svetu. Obisk v Rimu je bil prva priložnost za srečanje med Lulo in papežem Leonom XIV.

Landesbiskup Meister je priznal, da je bil v preteklosti zadržan do žrtev spolne zlorabe v cerkvi in obljubil spremembo ravnanja v prihodnje. V razpravi o vojaški obveznosti je pozval k uvedbi enoletnega obveznega služenja za vse.

V Mehiki je Andrés Manuel López Obrador obljubljal konec korupcije in pregon prejšnjih predsednikov, a se zdi, da se nepotizem in bogatenje družin nadaljujeta. Medtem pa v Dominikanski republiki raziskujejo zgodovino feminicidov in pozabljenih zločinov, z poudarkom na pomenu človekovega dostojanstva in vlogi cerkve.

Spletna akcija zbiranja sredstev za družino moškega, ki je streljal v cerkvi v Michiganu in jo zažgal, je do četrtka presegla 300.000 ameriških dolarjev.

Število smrtnih žrtev se je gibalo med štirimi in petimi. Oblasti so potrdile identiteto napadalca, 40-letnega Thomasa Jacoba Sanforda, nekdanjega marinca. Oče napadalca se je opravičil družinam žrtev. Preživeli so povedali, da so verniki sprva mislili, da je Sanford žrtev prometne nesreče, preden je začel streljati. Napad je sprožil vprašanja o varnosti v verskih objektih.

V streljanju v Mormonski cerkvi v Michiganu je umrlo najmanj štiri ljudi, več pa je bilo ranjenih. Po poročanju oblasti je strelec podtaknil požar v cerkvi. Donald Trump je dogodek označil za 'napad na kristjane' in pozval k zaustavitvi nasilja.

V streljanju in požaru v mormonski cerkvi v Grand Blancu v Michiganu sta umrli dve osebi. Napadalec, 40-letni moški iz bližnjega kraja, je bil ubit s strani policije. Predsednik Donald Trump je dejanje označil za »grozljiv« in »nov napad na kristjane«.

Število smrtnih žrtev v napadu na mormonsko cerkev v Grand Blanc Townshipu v Michiganu se je povečalo na štiri. Napadalec je v cerkev vdrl z avtomobilom in odprl ogenj, preden ga je ubila policija. Trump je dejanje označil za »nov napad na kristjane«.

Po smrti Russella M. Nelsona, nekdanjega srčnega kirurga, se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja na izbiro novega predsednika. Nelson je v času svojega vodenja cerkve uvedel številne pomembne spremembe.

V cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v okrožju Genesee v Michiganu je prišlo do streljanja in požara. Poročajo o več žrtvah, napadalec pa je bil onemogočen. Na kraj dogodka so prispeli policisti in reševalne ekipe.

Obisk španske kraljeve družine, vključno s kraljem Felipejem VI., kraljico Letizio in princeso Leonor, v Navarri je bil osredotočen na krepitev institucionalnih vezi, a je sprožil tudi polemike glede medijske podobe kraljice Letizie in njeno domnevno neprimerno vedenje. Kralj Felipe VI. naj bi se celo opravičil cerkvi. V Chinchilla de Montearagónu v Albaceteju pa je potekal tretji državni izziv v zgodovinski sabljanju, ki je privabil približno 60 udeležencev.

Tri avstrijske redovnice v svojih osemdesetih letih so se uprle cerkveni oblasti, potem ko so pobegnile iz doma za ostarele in zasedle svoj nekdanji, zdaj zapuščeni samostan. Ta neobičajen protest poudarja konflikt brez jasne rešitve, medtem ko redovnice vztrajajo pri svoji odločitvi, da ne bodo umrle v domu za ostarele.

Predsednik vlade Robert Golob se je z ženo Tino Gaber udeležil posvetitve kapelice, namenjene otrokom z rakom, v baziliki Marije Pomagaj. Ta poteza je sprožila kritike, ki Golobu očitajo hinavščino, saj naj bi se v luči bližajočih se volitev slikal v cerkvi, medtem ko njegova vlada sprejema ukrepe, ki so usmerjeni proti Cerkvi.

Predsednik Ferdinand Marcos mlajši je dejal, da nihče ne bo izvzet iz neodvisne preiskave domnevnih nepravilnosti pri infrastrukturnih projektih. Če ne bi bil predsednik, bi se pridružil protestnikom na ulicah proti korupciji. Študenti so protestirali zaradi poročil o korupciji pri projektih za nadzor poplav, ki naj bi davkoplačevalce stale milijarde.

Tri ostarele redovnice v Avstriji so zasedle nekdanji samostan, ker niso želele več živeti v domu za ostarele. S svojo situacijo so opozorile na Instagramu, vendar Cerkev zahteva, da jih ubogajo.

Italijanski najstnik Carlo Acutis, ki je rad igral video igre in ustvarjal zabavne posnetke svojih hišnih ljubljenčkov, je bil razglašen za prvega svetnika »milenijca« katoliške cerkve. Acutis, ki je umrl leta 2006 zaradi levkemije, je s svojimi računalniškimi veščinami širil zavedanje o veri. Papež Frančišek ga je razglasil za svetnika.

Papež Leon XIV. je kanoniziral Carla Acutisa, italijanskega najstnika, ki je umrl leta 2006 pri petnajstih letih in je znan kot 'ciberapóstol' in 'influencer Boga'. Slovesnost je potekala na Trgu svetega Petra.

Papež Leo XIV. je razglasil Carla Acutisa za svetnika na slovesnosti v Vatikanu, ki se je je udeležilo 70.000 mladih vernikov. Acutis je postal prvi katoliški svetnik generacije milenijcev. Katoliška cerkev upa, da bo s tem postala bolj privlačna za mlade. Poleg Acutisa je bil za svetnika razglašen tudi socialni aktivist Pier Giorgio Frassati. Kljub temu se pojavljajo kritike glede kulta osebnosti.

V Vatikanu je potekalo prvo uradno LGBTQ+ romanje v jubilejnem letu Cerkve, na katerem je sodelovalo več kot tisoč LGBTQ+ katolikov in njihovih podpornikov. Romarji so izrazili hvaležnost za sprejemanje v Katoliški cerkvi, potem ko so se dolgo časa počutili izključene. Čeprav so LGBTQ+ skupine že prej obiskale Vatikan, je tokratno romanje prvič uradno vključeno v jubilejni program.

Evropski poslanec poljske stranke KO, Dariusz Joński, je ostro kritiziral poljske škofe zaradi njihovega nasprotovanja uvedbi novega predmeta, zdravstvene vzgoje, v šole. Škofje so pred začetkom šolskega leta starše "opozarjali" pred tem novim predmetom, Joński pa je njihovo stališče označil za "poražajoče nazadnjaštvo".

Papež Leon XIV. se je srečal z Jamesom Martinom, newyorškim jezuitom in zagovornikom vključevanja LGBTQ+ v Katoliško cerkev, ter mu zagotovil, da bo nadaljeval s politiko sprejemanja, ki jo je začel papež Frančišek. Martin je dejal, da ga je papež spodbudil k nadaljnjemu delu.

Skupina Vita, ki jo je ustanovila Portugalska škofovska konferenca za obravnavo primerov spolnih zlorab v Katoliški cerkvi, je prejela skupno 83 zahtevkov za finančno nadomestilo. Ustanovljene so bile komisije za preiskavo, ki so do sedaj ocenile 68 oseb.

Kaylee Muthart, takrat 20-letna, si je 6. februarja 2018 v psihotičnem napadu, ki ga je sprožila prevelika doza metamfetamina, iztaknila oči pred cerkvijo. Verjela je, da bo s tem dejanjem prišla bližje Bogu in 'videla luč'. Po dejanju je izrekla šest grozljivih besed. Dogodek se je zgodil v Združenem kraljestvu.

V sredo se je v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu zgodil strelski napad. Po poročanju oblasti je strelec odprl ogenj med jutranjo mašo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi najmanj pet otrok. Dva otroka sta umrla, 17 ljudi pa je bilo ranjenih. Guverner Minnesote, Tim Walz, je dejal, da je bil obveščen o streljanju in da bo javnost obveščal o novostih. Policija je sporočila, da je strelec pod nadzorom in da ni več aktivne nevarnosti za skupnost. Motiv za napad še ni znan.

V Berlinu se soočajo z morebitnim uničenjem 'divjega zahoda' v malem. Banka, zapor, cerkev in delavnice, ki pripovedujejo zgodbe iz preteklosti, naj bi kmalu izginile zaradi načrtovanega rušenja western mesta.

V Solingenu v Nemčiji so se z žalno slovesnostjo spomnili žrtev terorističnega napada, ki se je zgodil pred letom dni. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst. V spomin na tri umrle in osem ranjenih je potekala minuta molka ob natančnem času napada.

Christian Stückl, režiser pasijonskih iger v Oberammergauu, je izrazil kritičen odnos do Cerkve. Po poročanju nemških medijev, kot so stern.de, nordbayern.de in abendzeitung-muenchen.de, je Stückl dejal, da mu je Cerkev »wurscht«, kar pomeni, da mu je vseeno zanjo. Stückl je znan po svoji kritični perspektivi na cerkvene zadeve.

Urošu Jegdiću, obsojenemu za umor, je bila ukinjena obvezna terapija. V Budvi so napovedali zaprtje gostinskih lokalov brez dovoljenj za delo. Zaposleni v ŽICG so napovedali obustavitev prometa zaradi nizkih plač. Ministrstvo za pravosodje Srbije se je odzvalo na blokado sodišča v Novem Sadu. Spajić in Mujović sta napovedala pomoč gasilcem in financiranje bivanja v Inštitutu “Dr Simo Milošević”. Skupina pridržanih je opozorila na sistemske probleme v zaporih. Odkrita je bila tudi 'častica duhov', ki je z veliko energijo trčila v Zemljo. Tožilstvo naj bi zaslišalo Ano Brnabić zaradi sabotaže na železniški postaji. Občina Danilovgrad bo subvencionirala 150 evrov na hektar za silažno koruzo leta 2025.