Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je razglasil izredne razmere na nacionalni ravni, da bi zaščitil prihodke od prodaje venezuelske nafte na računih ameriškega finančnega ministrstva. Ukrep je bil sprejet z namenom preprečitve zasega sredstev s strani upnikov venezuelskega zunanjega dolga, ki bi lahko prek sodnih postopkov zahtevali poplačilo svojih terjatev iz teh skladov. Bela hiša je ob tem pojasnila, da gre za ključno prizadevanje ZDA za zagotavljanje politične in gospodarske stabilnosti v Venezueli. Izvršni ukaz izrecno blokira vse morebitne embarge, sodne odredbe, izvršbe ali druge pravne postopke proti sredstvom, ki so nastala s prodajo nafte. S tem korakom želi Washington zagotoviti, da se denar ne uporablja v sodnih sporih, temveč ostane zaščiten pod nadzorom ameriške administracije. Odločitev sledi srečanju predsednika Trumpa z vodilnimi predstavniki naftne industrije, ki jim je bilo obljubljeno varno okolje za investicije v Venezuelo, ki bi lahko dosegle do 100 milijard ameriških dolarjev. Ta poteza je tesno povezana s predhodnimi odločitvami Trumpove administracije, vključno z dovoljenjem podjetju Chevron za ponovno črpanje nafte v tej latinskoameriški državi. ZDA s tem krepijo svojo vlogo pri upravljanju venezuelskih virov, medtem ko poskušajo spodbuditi domača podjetja k večji ekstrakciji nafte na venezuelskem ozemlju. Minister za energijo Chris Wright je ob tem potrdil, da bodo ZDA ohranile nadzor nad temi finančnimi tokovi, da bi podprle cilje svoje zunanje politike v regiji.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Trumpova administracija je izdala nujni ukaz za ohranitev obratovanja stare premogovne elektrarne v mestu Craig v Koloradu, kljub njenemu načrtovanemu zaprtju. Ukaz je bil izdan v sklopu prizadevanj za spodbujanje rabe fosilnih goriv.

Človeški viri se v finančnem sektorju radikalno spreminjajo zaradi pospešene digitalizacije in razvoja umetne inteligence. Podjetja uvajajo agentno umetno inteligenco, ki avtonomno sprejema odločitve in optimizira delovne procese, kar spreminja tradicionalne modele poslovanja. V turizmu umetna inteligenca izboljšuje uporabniško izkušnjo in optimizira prihodke. Kljub napredku se pojavljajo tudi kritike glede pretirane porabe virov za razvoj umetne inteligence, medtem ko Bosch in VW Group vlagata v razvoj avtonomnih vozil, ki bi se obnašala kot ljudje. Do leta 2026 se pričakujejo velike spremembe v kadrovskih strukturah in pomembnosti posameznih vlog.

Reuters se je znašel pod plazom kritik zaradi poročanja o domnevnem zaprtju oddelka za vladno učinkovitost (DOGE) pod vodstvom predsednika Trumpa. Uradnik je obtožil Reuters, da so manipulirali z njegovimi izjavami. Hkrati je Nobelov nagrajenec Paul Krugman kritiziral DOGE zaradi škodljivih rezov stroškov, ki naj bi negativno vplivali na državo.

Donald Trump je dejal, da bo ZDA namenila več pozornosti iskanju rešitve za državljansko vojno v Sudanu, potem ko ga je savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman pozval k ukrepanju. Trump je izjavil, da se v Sudanu dogajajo grozodejstva in da je država postala najbolj nasilno mesto ter največja humanitarna kriza.

Visoki uradniki za energijo in jedrsko energijo Trumpove administracije so načrtovali sestanek z Belo hišo in Svetom za nacionalno varnost, da bi odvrnili predsednika Trumpa od ponovnega izvajanja jedrskih poskusov.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo in energijo Albanije, Belinda Balluku, se je v Atenah sestala z ameriškim sekretarjem za energijo Chrisom Wrightom in sekretarjem za notranje zadeve Dougom Burgumom. Srečanje je potekalo v okviru vrha Partnerstva za transatlantsko sodelovanje na področju energetike (P-TEC). Ballukujeva je poudarila, da želi Albanija do leta 2030 postati neto izvoznica energije.

Ameriški sekretar za energijo Chris Wright je kritiziral okoljski vrh COP30 v Braziliji in ga označil za škodljivega in napačnega. Wright je izjavil, da gre za prevaro in da organizacija ne deluje v dobro ljudi, s čimer se je postavil v nasprotje z znanstvenim konsenzom in zaskrbljenostjo vlad po vsem svetu glede podnebnih sprememb.

Grčija krepi svoj geopolitični in geoekonomski položaj ter naj bi do konca desetletja postala izvoznica zemeljskega plina v EU. Medtem so se pojavile kritike na račun vlade, da s podporo energetskim sporazumom, kot je tisti z ExxonMobil, energetsko bogastvo države prepušča v roke monopolov in da s tem ne ščiti meja. Prav tako so jo kritizirali glede zapiranja pošt ELTA, pri čemer naj bi šlo za usklajevanje z direktivo EU o liberalizaciji trga.

Izrael ponovno razmišlja o izgradnji plinovoda, ki bi potekal od Izraela do Evrope preko Grčije. Izraelski minister za energijo, Eli Koen, je dejal, da je bil dosežen pomemben napredek glede možnosti izgradnje plinovoda, ki so ga že obravnavali v preteklosti. ZDA so pripravljene prevzeti pomembno vlogo pri tem projektu. Poleg tega so se ministri za energijo ZDA, Grčije, Cipra in Izraela sestali v Atenah in potrdili svojo zavezanost krepitvi energetske varnosti in regionalne stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju.

Administracija predsednika Trumpa je razmišljala o ponovni uvedbi jedrskih poskusov, kar je sprožilo zaskrbljenost med strokovnjaki. Medtem ko je sekretar za energijo Chris Wright izjavil, da Združene države ne bodo nadaljevale z eksplozivnimi jedrskimi poskusi, je Trumpova administracija pozvala k pospešitvi testiranja jedrskega orožja, kar po mnenju strokovnjakov ne prinaša veliko koristi. Jedrski nadzorniki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitne eskalacije.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Kimberly Guilfoyle, nova ameriška veleposlanica, in grški premier Kiriakos Micotakis sta po srečanju v palači Maximos pozdravila skupino učencev. Guilfoyle je izrazila prepričanje, da bo sodelovanje med državama doseglo nove višine.

Administracija ZDA je nedavno pošiljala kompleksna sporočila glede ponovnega izvajanja jedrskih poskusov. Medtem ko je nekdanji predsednik Donald Trump v intervjuju za CBS News izrazil željo po ponovnem testiranju jedrskega orožja, je sekretar za energijo Chris Wright potrdil, da poskusi, ki jih je odredil Trump, ne bodo vključevali jedrskih eksplozij.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obsodil sodelovanje z ZDA in obljubil obnovo iranskega jedrskega programa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril, da Iran ne želi jedrskega orožja, vendar bo po ameriškem bombardiranju jedrske objekte obnovil še močneje. Medtem je ameriški sekretar za energijo Chris Wright pojasnil, da ZDA trenutno ne načrtujejo jedrskih eksplozij, ampak sistemske teste.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval obrambno ministrstvo ZDA k ponovnemu zagonu testiranja jedrskega orožja, pri čemer je navajal neresnične trditve o jedrskih arzenalih drugih držav. Sekretar za energijo Chris Wright je kasneje pojasnil, da ZDA trenutno ne načrtujejo izvajanja jedrskih eksplozij, s čimer je razjasnil situacijo po Trumpovem ukazu Pentagonu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Kitajsko opozoril pred morebitnim napadom na Tajvan. V intervjuju je omenil "posledice", vendar ni razkril podrobnosti. ZDA so prav tako opozorile Kitajsko na posledice, če bi napadla Tajvan.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države morda nadaljevale z jedrskimi poskusi. Ponovil je tudi svoje trditve, da so bile tarife ključnega pomena pri preprečevanju jedrske vojne med Indijo in Pakistanom leta 2025. Trump je dejal, da je obe državi opozoril, da bosta izgubili dostop do ameriške trgovine, če ne bosta umirili napetosti.

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da mu je kitajski predsednik Xi Jinping zagotovil, da Kitajska ne bo izvedla vojaške akcije proti Tajvanu, dokler bo Trump predsednik. Strokovnjaki to ocenjujejo kot značilno Trumpovo politično retoriko. Trump je to izjavil med intervjujem za CBS, medtem ko je Nacionalna varnostna agencija ocenila Trumpovo azijsko turnejo in prizadevanja za krepitev sodelovanja z regionalnimi državami proti kitajskemu vplivu.

Donald Trump je v intervjuju za CBS News potrdil, da bodo ZDA izvajale jedrske poskuse, vendar ni želel natančneje pojasniti, ali to vključuje detonacije bojnih glav. Izjavil je tudi, da sta Vladimir Putin in Xi Jinping močna in inteligentna voditelja, s katerima se ni priporočljivo igrati. Poleg tega meni, da je rusko vodstvo zainteresirano za gospodarsko sodelovanje z ZDA.

Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA nadaljevale z jedrskimi poskusi, vendar minister za energijo Chris Wright pojasnjuje, da ti poskusi ne bodo vključevali jedrskih eksplozij. Trump je obtožil Rusijo in Kitajsko izvajanja jedrskih poskusov in dejal, da ZDA ne smejo zaostajati.

Izraelski minister za energijo, Eli Cohen, je zavrnil podpis 35 milijard dolarjev vrednega plinskega sporazuma z Egiptom, dokler ne bo zagotovljena poštena cena za izraelski trg, kar je povzročilo odpoved načrtovanega obiska ameriškega ministra za energijo.

Ameriško ministrstvo za energijo (DOE) je sklenilo partnerstvo z družbo Advanced Micro Devices (AMD) v vrednosti milijarde dolarjev za izgradnjo dveh superračunalnikov. Ti superračunalniki bodo namenjeni reševanju kompleksnih znanstvenih problemov, vključno z jedrsko energijo, zdravljenjem raka in nacionalno varnostjo. Sekretar za energijo Chris Wright in izvršna direktorica AMD Lisa Su sta potrdila dogovor.

Novo poročilo kaže, da vse več Američanov izraža zaskrbljenost glede zaposlitve zaradi poslabšanja gospodarskih razmer pod vodstvom predsednika Trumpa. Hkrati pa se zdi, da Trump pridobiva podporo javnosti v zvezi z zaustavitvijo vlade.

Zaradi zaustavitve delovanja vlade Združenih držav Amerike je agencija, ki je odgovorna za nadzor nad ameriškim arzenalom jedrskega orožja, poslala na neplačan dopust približno 1400 zaposlenih, kar predstavlja 80% celotne delovne sile. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, bo začel veljati v ponedeljek.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, in ameriški minister za energijo, Chris Wright, sta skupaj pozvala države članice P-TEC in podjetja k udeležbi na ministrski konferenci P-TEC, ki bo 6. in 7. novembra potekala v Atenah. Papastavrou in Wright sta pred tem opravila telefonski pogovor in poudarila pomen konference za evropske države.

Bela hiša je začela z množičnimi odpuščanji zveznih uslužbencev, da bi povečala pritisk na demokratske zakonodajalce v času zaustavitve delovanja vlade. Direktor Urada za upravljanje in proračun, Russell Vought, je objavil, da so se 'znatna' odpuščanja že začela. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je zakonodajalce že pred tremi tedni poslal domov in od takrat niso imeli delovnih sej. Vodja manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je izrazil nezadovoljstvo z zastojem.

Zaradi zaustavitve financiranja vladnih agencij (shutdown) se ZDA soočajo s pomanjkanjem sredstev za nadzor nad jedrskim orožjem. Minister za energijo ZDA, Chris Wright, je izrazil zaskrbljenost, da bo Nacionalna uprava za jedrsko varnost (NNSA), ki je odgovorna za jedrski arsenal, imela dovolj sredstev le še za približno osem dni. Običajno ima Ministrstvo za energijo zaloge za mesec ali dva, tokrat pa le za en teden, kar ogroža varnost jedrskega orožja.

Stephen Colbert in Chris Murphy sta poskušala streljanje v Dallasu povezati s kontrolo orožja. Zvezni sodnik je potrdil Trumpovo odpustitev osmih zveznih nadzornikov. Pam Bondi je izrazila pomisleke glede obtožb proti Jamesu Comeyju. Študent je na dogodku Turning Point USA sprožil burno razpravo z Megyn Kelly glede Trumpovega kriminala. Mladi volivci, ki so podpirali Trumpa, so izrazili razočaranje nad njegovimi dejanji.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je izrazil navdušenje nad Indijo in poudaril njeno dinamičnost. Kljub temu je opozoril, da Indija kupuje rusko nafto. Wright je pozval k poglobljenemu energetskemu partnerstvu med ZDA in Indijo, pri čemer je poudaril, da si obe državi želita končati vojno v Ukrajini. ZDA ne želijo kaznovati Indije, temveč si prizadevajo za krepitev dvostranskih odnosov in končanje konflikta.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, se je v New Yorku srečal z ameriškim ministrom za energijo, Chrisom Wrightom. Pogovarjala sta se o strateških vprašanjih, ki se nanašajo na nadaljnjo krepitev energetskega sodelovanja med Grčijo in ZDA, vključno z ameriškim LNG in družbo Chevron. Srečanje je potekalo v okviru Atlantic Council.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je govoril z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom o prizadevanjih za mir v Ukrajini in energetskem sodelovanju. Szijjártó je pohvalil Donalda Trumpa kot edinega voditelja, ki lahko konča vojno v Ukrajini, in se mu zahvalil za prizadevanja za mir. Obe strani sta poudarili zavezanost mirovnim prizadevanjem in novo fazo v dvostranskih odnosih, ki jo zaznamujejo ameriške naložbe.