Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.
Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.
Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.
Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.
Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.
Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.
Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.
Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.
Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.
Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.
Člani venezuelske diaspore so po vsem svetu, od Latinske Amerike in Združenih držav Amerike do Španije, z navdušenjem proslavili konec vladavine Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po vojaški operaciji ZDA, ki je končala njegovo večletno avtokratsko vladanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Miamija, Madrida in drugih svetovnih prestolnic, kjer so s pesmijo in zastavami izražali upanje na demokratično prihodnost države, ki jo je v zadnjem desetletju zapustilo skoraj osem milijonov ljudi.
Dogodki so sledili obdobju izjemnih napetosti, ko je Maduro še v začetku decembra zatrjeval, da njegova moč temelji na vojski in ljudstvu, ter zavračal pogoje Washingtona. Kljub njegovi retoriki o odporu proti ameriškemu imperiju je vojaško posredovanje zapečatilo njegovo usodo. Med izseljenci, ki so pobegnili pred gospodarskim kolapsom in politično represijo, zdaj prevladujeta olajšanje in negotovost glede stabilnosti nove prehodne oblasti ter prihodnje obnove domovine.
Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura sprožil nove napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možnega posredovanja v Mehiki. Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo, temveč jo obvladujejo narko karteli. Čeprav je Sheinbaumovo označil za »dobro žensko«, je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, kar so kritiki interpretirali kot grožnjo z neposrednim vojaškim posredovanjem na ozemlju ameriške zaveznice.
Obenem je Trump razburil mednarodno javnost z izjavami o preoblikovanju Monroejeve doktrine, ki jo je poimenoval »Donroejev dokument« (Donroe Document), s čimer je nakazal namero po vzpostavitvi popolne ameriške prevlade nad zahodno poloblo. Kongresnica Madeleine Dean je opozorila, da predsednik nima ustavnih pooblastil za upravljanje tujih držav, kot je napovedal v primeru Venezuele. Zaradi stopnjevanja agresivne zunanje politike so se pojavili tudi pozivi k odvzemu mirovne nagrade FIFA, ki jo je Trump prejel le mesec dni pred bombardiranjem Venezuele.
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News napovedal, da bodo Združene države Amerike morale ukrepati glede razmer v Mehiki. Trump je zatrdil, da mehiška predsednica Claudia Sheinbaum nima dejanskega nadzora nad državo, temveč da Mehiko obvladujejo mamilarski karteli. Njegove izjave prihajajo neposredno po ameriški vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je močno zaostrilo napetosti v celotni Latinski Ameriki.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je na Trumpove grožnje odzvala z odločnim zavračanjem kakršne koli podrejenosti Washingtonu. Poudarila je suverenost Mehike in obsodila ameriško agresijo v regiji. Trump je kljub pokroviteljskim opisom Sheinbaumove kot "dobre ženske" vztrajal, da je predsednica prestrašena in da so karteli tisti, ki dejansko vladajo. Ta retorika sledi njegovim prejšnjim napovedim o možnosti uporabe vojaške sile oziroma zračnih napadov na narkokartele na tujih tleh, kar v regiji sproža strah pred novimi enostranskimi vojaškimi posegi ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg.
Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.
Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi.
Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov.
Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji.
Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.
Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše.
Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.
Venezuelska opozicija in več latinskoameriških voditeljev so se odzvali na sobotno operacijo ameriških sil v Caracasu, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Voditeljica opozicije María Corina Machado je sporočila, da je Venezuela pripravljena na prevzem oblasti, in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Operacija je sprožila ostre odzive v regiji, kjer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in čilski predsednik Gabriel Boric sta izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškim posredovanjem. Boric je poudaril, da spoštovanje ozemeljske celovitosti predstavlja rdečo črto v mednarodnem pravu, in opozoril, da bi takšna dejanja lahko postala precedens za druge države v regiji. Medtem je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za akt državnega terorizma in pozval latinskoameriške narode k enotnosti proti ameriškemu posredovanju, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je ob tem namignil na povečan pritisk tudi na Kubo.
Združene države Amerike so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v Venezueli in po svetu. Medtem ko so nasprotniki režima in številni izseljenci na ulicah proslavljali konec njegove vladavine, so nekateri verski voditelji, zlasti evangeličani, pozivali k molitvi in miru. Strokovnjaki kljub zajetju opozarjajo, da odstranitev Madura sama po sebi ne pomeni nujno takojšnjega sesutja celotne strukture venezuelskega režima, ki ostaja globoko zakoreninjena v državnih institucijah in vojski.
Operacija je sledila stopnjevanju napetosti in vojaškim dejavnostim v Karibskem morju, ki so se v zadnjih tednih krepile pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Kljub Madurovim pozivom k mednarodni zaščiti suverenosti in Ruski odpovedi podpore, je prišlo do neposrednega ameriškega posredovanja, ki je privedlo do njegove aretacije. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ključne institucije še vedno nadzorujejo Madurovi zavezniki, kar povečuje negotovost glede prihodnjega prenosa oblasti.
Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja.
Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.
Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.
Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.
Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju.
Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.
Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.
Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.
Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.
Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice.
Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.
Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek zjutraj po lokalnem času stresel južni del Mehike in močno zamajal stavbe v prestolnici Ciudad de México. Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike (USGS) je bil epicenter v zvezni državi Guerrero, v bližini priljubljenega turističnega letovišča Acapulco. Tresenje tal je povzročilo paniko med prebivalci, v glavnem mestu pa je zaradi posledic potresa umrla ena oseba, dvanajst pa je bilo poškodovanih. Skupno število žrtev se je kasneje povzpelo na najmanj dve osebi.
Zaradi potresa so morali evakuirati številne objekte, vključno s predsedniško palačo, kjer je predsednica Claudia Sheinbaum prekinila jutranjo tiskovno konferenco. V prestolnici so poročali o odpadanju fasadnih oblog z visokih stavb, v manjših krajih bližje epicentru pa je nastala srednje velika gmotna škoda na infrastrukturi. Seizmologi so do zdaj zabeležili že več kot 500 popotresnih sunkov, kar še povečuje strah med lokalnim prebivalstvom in otežuje delo reševalnih služb na terenu.
Močan potres z magnitudo 6,5 je v petak prizadel južni del Mehike in povzročil precejšnjo gmotno škodo na infrastrukturi. Po podatkih lokalnih oblasti je tresenje tal poškodovalo ceste in bolnišnice v prizadeti regiji. Naravna nesreča je zahtevala tudi najmanj eno smrtno žrtev; v prestolnici Mexico City je med spuščanjem po stopnicah umrl 67-letni moški.
Potres je neposredno vplival tudi na državno politiko, saj je za kratek čas prekinil prvo tiskovno konferenco nove predsednice Claudie Sheinbaum v novem letu. Čeprav je bil epicenter v južnem delu države, so tresenje čutili tudi v glavnem mestu, kjer so prebivalci v strahu zapustili svoje domove in pisarne. Interventne službe so na terenu in ocenjujejo obseg škode na kritični infrastrukturi, medtem ko se prebivalstvo spopada s popotresnimi sunki.
Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, prizadel zvezno državo Guerrero v Mehiki, sunke pa so močno čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico. Seizmični alarm je sprožil takojšnjo evakuacijo stavb po celotnem glavnem mestu, vključno z narodno palačo, kjer je predsednica države Claudia Sheinbaum ravno vodila jutranjo tiskovno konferenco. Predsednica je po sprožitvi opozorilnih sistemov mirno zapustila prizorišče in se z ekipo umaknila na varno območje.
Dogodek je povzročil precejšen preplah med prebivalci, saj so se tla močno tresla več sekund. Čeprav so prva poročila potrdila visoko magnitudo, so oblasti takoj začele s preverjanjem morebitne škode na kritični infrastrukturi in iskanjem morebitnih žrtev. Ciudad de Mexico, ki leži na geološko nestabilnem območju, ostaja v stanju pripravljenosti na morebitne popotresne sunke, medtem ko reševalne službe na območju epicentra v Guerreru ocenjujejo posledice naravne nesreče.
Osrednji in južni del Mehike je v petek, 2. januarja 2026, prizadel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil preplah v prestolnici in terjal najmanj eno smrtno žrtev. Epicenter potresa je bil v zvezni državi Guerrero, tresenje tal pa so močno čutili tudi v Ciudad de Mexicu, kjer se je sprožil sistem za zgodnje opozarjanje na potrese. Zaradi naravne nesreče so oblasti v glavnem mestu poročale o motnjah v vsakdanjem življenju in začasni prekinitvi nekaterih dejavnosti.
Potres je neposredno vplival na državno politično dogajanje, saj je prekinil novinarsko konferenco mehiške predsednice Claudie Sheinbaum. Medtem ko je predsednica podajala izjave medijem, so se oglasile sirske za nevarnost, kar je prisotne prisililo k evakuaciji. Kljub hitremu odzivu služb za nujno pomoč so iz prestolnice potrdili najmanj eno smrtno žrtev, podrobnejše informacije o materialni škodi v zvezni državi Guerrero in okolici pa pristojne službe še zbirajo.
Mehniško prestolnico Ciudad de México je v petek prizadel močan potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, je sporočila nacionalna seizmološka služba. Kljub precejšnji moči tresenja tal, ki so ga čutili prebivalci številnih mestnih četrti, po prvih podatkih ni prišlo do večje gmotne škode ali žrtev. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v izjavi za javnost potrdila, da za zdaj niso prejeli poročil o »resnejših poškodbah« infrastrukture ali objektov v glavnem mestu.
Tresenje tal je povzročilo precejšen preplah med prebivalci, ki so se v skladu z varnostnimi protokoli umaknili na ulice, vendar se je življenje v prestolnici kmalu po dogodku začelo vračati v ustaljene tire. Mehika se sicer nahaja na seizmično izjemno aktivnem območju, kjer so potresi pogost pojav, zato so lokalne oblasti in prebivalstvo dobro pripravljeni na tovrstne naravne pojave. Intervencijske službe ostajajo v stanju pripravljenosti in nadaljujejo s pregledi terena v okolici epicentra.
Mehiko je v petek zjutraj stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil preplah med prebivalci in turisti v prestolnici Ciudad de Mexico ter v letoviškem mestu Acapulco. Žarišče potresa je bilo v bližini Acapulca, tresenje tal pa so čutili v večjem delu države. Zaradi sproženih alarmov so ljudje množično zapustili stavbe in se zatekli na ulice.
Naravna nesreča je neposredno vplivala tudi na državno vodstvo, saj je bila mehiška predsednica Claudia Sheinbaum prisiljena prekiniti svojo redno tiskovno konferenco. Po vklopu opozorilnih sistemov so varnostni protokoli narekovali evakuacijo prostorov. Trenutno še ni uradnih poročil o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi, vendar pristojne službe na terenu že preverjajo stanje infrastrukture.
Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek stresel južni del Mehike, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom in začasno prekinilo tiskovno konferenco predsednice Claudie Sheinbaum. Po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) je bilo žarišče potresa v zvezni državi Guerrero v bližini pacifiške obale, in sicer na globini približno 35 kilometrov. Čeprav so sunke čutili v številnih mestnih četrtih in v prestolnici Ciudad de Mexico, oblasti za zdaj ne poročajo o smrtnih žrtvah ali večji materialni škodi.
Predsednica Sheinbaum je zaradi tresenja tal za nekaj minut zapustila konferenčni prostor, vendar se je po preverjanju stanja vrnila in javnost obvestila, da je v stiku z lokalnimi oblastmi. Mehiški organi za civilno zaščito so nemudoma sprožili varnostne protokole in začeli s pregledom terena na najbolj ogroženih območjih. Mehika sicer leži na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi razmeroma pogosti, vendar močnejši sunki vedno znova sprožijo preventivne evakuacije in strah pred morebitnimi popotresnimi sunki.
Mehiške oblasti so v petek uspešno izvedle repatriacijo posmrtnih ostankov šestih mehiških državljanov, ki so decembra lani izgubili življenje v tragični nesreči medicinskega letala v bližini Galvestona v Teksasu. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je potrdila, da so posmrtne ostanke žrtev, med katerimi je bil tudi dvoletni otrok, z letalom mehiške mornarice že prepeljali v domovino. Predsednica je ob tem napovedala, da bodo v spomin na preminule pripadnike mornarice organizirali uradno žalno slovesnost.
Letalo mehiške vojne mornarice je v četrtek pristalo na mednarodnem letališču Scholes v Teksasu, kjer so stekli vsi potrebni postopki za prevzem trupel in usklajevanje z ameriškimi preiskovalci. Nesreča se je zgodila 22. decembra v zalivu Galveston, ko je strmoglavilo letalo, namenjeno izvajanju medicinskih prevozov. Mehiške oblasti v sodelovanju z ameriškimi organi nadaljujejo preiskavo incidenta, da bi ugotovile natančne vzroke za strmoglavljenje, ki je terjalo življenja vojaškega osebja in civilistov.
Močan potres z magnitudo med 6,3 in 6,5 po Richterjevi lestvici je v petek stresel južni del Mehike in prestolnico Ciudad de México. Epicenter tresenja tal so zabeležili v zvezni državi Guerrero, sunki pa so bili močno prisotni tudi v glavnem mestu, kjer so prebivalci v strahu zapustili svoje domove. Zaradi varnostnih protokolov so morali začasno prekiniti tiskovno konferenco predsednice Claudie Sheinbaum, ki je v tistem trenutku nagovarjala javnost.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je kmalu po dogodku sporočila, da po prvih podatkih ni poročil o smrtnih žrtvah ali večji materialni škodi, niti v zvezni državi Guerrero niti v prestolnici. Civilna zaščita in pristojne službe še vedno pregledujejo teren, vendar preliminarne analize kažejo na to, da ključna infrastruktura ni bila poškodovana. Kljub temu je dogodek v nekaterih mestnih četrtih povzročil preplah med prebivalstvom, ki je navajeno na pogosto potresno dejavnost v regiji.
Mehiško prestolnico Ciudad de México je v jutranjih urah stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili prebivalci po vsem mestu. Po podatkih mehiškega nacionalnega seizmološkega urada je tresenje tal povzročilo precejšnje vznemirjenje med prebivalstvom, saj so potresne valove zaznali v različnih delih velemesta. Zaradi naravnega pojava je bila prekinjena tudi redna dnevna tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, ki so jo morali iz varnostnih razlogov predčasno končati.
Prva poročila o morebitni gmotni škodi ali žrtvah še niso popolna, vendar so se v mestu takoj sprožili varnostni protokoli in evakuacije nekaterih stavb. Predsednica Sheinbaum je med dogodkom ohranila mirnost, medtem ko so varnostne službe usmerjale prisotne na varno. Mehiške oblasti nadaljujejo z ocenjevanjem stanja na terenu, medtem ko seizmologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov, ki so v tem delu države ob takšnih magnituda pogosti.
Močan potres z magnitudo med 6,3 in 6,5 je stresel jugozahodni del Mehike ravno v času, ko je imela predsednica države Claudia Sheinbaum javni nagovor. Zaradi silovitega tresenja tal je bila predsednica prisiljena nemudoma prekiniti svoj govor in se umakniti na varno, kar so ujele tudi televizijske kamere. Epicenter potresa je bil v zvezni državi Guerrero, tresenje pa so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se sprožile potresne sirene.
Po prvih podatkih seizmoloških uradov je sunek povzročil precejšnjo vznemirjenost med prebivalstvom, vendar poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah neposredno po dogodku ni bilo. Predsednica Sheinbaum je kasneje prek družbenih omrežij sporočila, da so pristojne službe civilne zaščite že na terenu in izvajajo protokole za oceno stanja. Mehika se nahaja na stičišču petih tektonskih plošč, zaradi česar so tovrstni naravni pojavi v regiji pogosti in zahtevajo visoko stopnjo pripravljenosti državnih organov.
Južno mehiško zvezno državo Guerrero je stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico. Epizenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos, dogodek pa je povzročil prekinitev tiskovne konference predsednice Claudie Sheinbaum. Predsednica in njeni sodelavci so morali zaradi varnostnih protokolov nemudoma zapustiti prostore, kar so zabeležile tudi televizijske kamere.
Po prvih uradnih informacijah oblasti niso poročale o večji gmotni škodi ali žrtvah, čeprav je tresenje tal v prestolnici in okolici povzročilo precejšen preplah med prebivalstvom. Civilna zaščita je nemudoma začela s pregledi infrastrukture na najbolj izpostavljenih območjih. Mehika sicer leži na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi pogosti, vendar stopnja magnitude 6,5 vedno zahteva previdnost in hitro ukrepanje državnih organov.
Močan potres je stresel južni in osrednji del Mehike. Žarišče je bilo na globini 10 kilometrov. V Mexico Cityju je bilo poškodovanih 12 ljudi, padlo je pet stebrov in štiri drevesa. Predsednica Claudia Sheinbaum je prekinila novinarsko konferenco zaradi potresa.
Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko ter prekinil tiskovno konferenco predsednice Claudie Sheinbaum. Potres je zahteval najmanj dve smrtni žrtvi in povzročil razširjeno škodo. Epicenter je bil blizu mesta San Marcos.
Južni del Mehike in glavno mesto Mexico City je v jutranjih urah stresel močan potres z magnitudo med 6,3 in 6,5 po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v bližini kraja Ayutla de los Libres v zvezni državi Guerrero, približno 300 kilometrov od prestolnice. Tresenje tal so čutili prebivalci širšega območja, vključno s turističnim letoviščem Acapulco, kjer so poročali o več kot deset sekund trajajočem zibanju zgradb.
Dogodek je povzročil prekinitev tiskovne konference mehiške predsednice Claudie Sheinbaum, saj so se sprožili potresni alarmi, ki so novinarje in uradnike prisilili k evakuaciji prostorov. Številni prebivalci prestolnice so v strahu zapustili svoje domove in pisarne ter se zbrali na ulicah. Čeprav so prvi posnetki z družbenih omrežij kazali na precejšnjo moč tresenja, podatkov o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi neposredno po potresu še ni bilo na voljo. Oblasti so nemudoma začele s pregledom kritične infrastrukture.
Mehiški nacionalni seizmološki center je sporočil, da je Mehiko stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de México. Zaradi tresenja tal je predsednica Claudia Sheinbaum prekinila svojo redno tiskovno konferenco, medtem ko so prebivalci prestolnice v strahu zapuščali stavbe. Epicenter potresa je povzročil precejšnjo vznemirjenost v širšem mestnem območju, kjer so oblasti nemudoma sprožile varnostne protokole.
Prva poročila o seizmični aktivnosti niso takoj navedla natančnega števila žrtev ali obsega gmotne škode, vendar so močni sunki povzročili začasno ustavitev javnega življenja in evakuacije v nekaterih delih države. Lokalne službe za civilno zaščito so začele s pregledi infrastrukture, da bi ocenile morebitne poškodbe na ključnih objektih in stanovanjskih stavbah, ki so v tej regiji pogosto podvržene tovrstnim naravnim nesrečam.
Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, prizadel južno mehiško zvezno državo Guerrero in povzročil preplah v prestolnici Mexico City. Po podatkih Nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti (GFZ) in lokalnih poročilih je bilo žarišče potresa v zvezni državi Guerrero, tresenje tal pa so močno čutili tudi v več sto kilometrov oddaljenem glavnem mestu. Zaradi potresa so iz stavb v prestolnici evakuirali številne prebivalce, med njimi tudi predsednico Claudie Sheinbaum, ki je morala prekiniti svojo redno jutranjo tiskovno konferenco.
Prva poročila s terena navajajo, da so v Mexico Cityju nekatere zgradbe utrpele poškodbe, vendar o morebitnih smrtnih žrtvah za zdaj še ne poročajo. Mehiške oblasti so nemudoma sprožile varnostne protokole in začele s pregledom kritične infrastrukture v najbolj prizadetih regijah. Prebivalce so pozvali k previdnosti zaradi možnosti popotresnih sunkov, ki običajno sledijo tako močnim seizmičnim dogodkom. Mehika se sicer nahaja na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi pogosti, vendar magnituda 6,5 predstavlja resno grožnjo za varnost prebivalstva in premoženja.
Potres z magnitudo 6,5, ki je stresel Mehiko z epicentrom v Guerrero, je povzročil paniko in zaskrbljenost med prebivalci. Predsednica Sheinbaum je bila med tiskovno konferenco evakuirana iz Nacionalne palače zaradi aktiviranega potresnega alarma. Tresenje so močno občutili v Ciudad de México in drugih območjih.
Južni in osrednji del Mehike je stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de México. Po podatkih mehiškega seizmološkega inštituta je bil epicenter potresa v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, približno 42 kilometrov jugovzhodno od mesta Chilpancingo. Žarišče potresa je bilo na globini 42 kilometrov. Zaradi tresenja tal je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum za kratek čas prekinila tiskovno konferenco, ki jo je takrat vodila v prestolnici.
Prve ocene kažejo, da potres ni povzročil večje gmotne škode ali žrtev. Predsednica Sheinbaum je sporočila, da v prestolnici niso zabeležili škode, prav tako pa o resnejših posledicah sprva niso poročali iz zvezne države Guerrero. Kljub temu so oblasti na območje poslale vladne helikopterje, ki bodo opravili temeljit pregled terena in preverili dejansko stanje v bolj odročnih krajih.
Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko. Žrtve potresa so narasle na najmanj dve, poškodovanih pa je bilo 50 hiš v bližini epicentra, ki je bil blizu mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero. Tresenje tal je prekinilo novinarsko konferenco predsednice Claudie Sheinbaum.
Mehika je uradno uveljavila nove carine na uvoz izdelkov iz držav, s katerimi nima sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov, kar najbolj neposredno vpliva na trgovino s Kitajsko. Ukrep, ki vključuje tarife v višini do 50 odstotkov na več kot 1400 različnih izdelkov, je del širše gospodarske strategije nove mehiške vlade. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno uskladitev s trgovinsko politiko Združenih držav Amerike, ki so največja trgovinska partnerica Mehike.
Odločitev mehiške predsednice Claudie Sheinbaum je tesno povezana s prihajajočim ponovnim pregledom trgovinskega sporazuma T-MEC, ki vključuje Mehiko, Združene države Amerike in Kanado. Z omejevanjem kitajskega uvoza Mehika krepi svoj pogajalski položaj in poskuša preprečiti, da bi kitajska podjetja mehiško ozemlje uporabljala kot vstopno točko za ameriški trg brez ustreznih dajatev. Ukrep bo neposredno vplival na številne industrijske sektorje, vključno z jeklarstvom, tekstilno industrijo in elektroniko.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ostro obsodila nedavno vojaško akcijo Združenih držav Amerike proti venezuelskemu pristanišču. Mehika je uradno zavrnila kakršne koli zunanje vojaške intervencije in poudarila pomen spoštovanja suverenosti držav. Sheinbaum je ob tem pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), naj prevzame bistveno dejavnejšo vlogo pri obravnavanju ameriških ukrepov proti Venezueli.
Izjave mehiške voditeljice so sledile potrditvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA izvedle vojaški napad na strateško infrastrukturo v Venezueli. Mehika s tem ponavlja svoje tradicionalno zunanjepolitično stališče do nevmešavanja, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki so posledica ameriške blokade in vojaških operacij pod pretvezo boja proti narkokartelom.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v torek zagotovila, da bo njena vlada izvedla celovito sanacijo škode in zagotovila odškodnine vsem žrtvam ter njihovim družinam po tragičnem iztirjenju vlaka na progi Interoceanskega koridorja. Nesreča se je zgodila v nedeljo v južni zvezni državi Oaxaca, ko je potniški vlak na strateško pomembni povezavi med Tihim in Atlantskim oceanom iztiril, pri čemer je življenje izgubilo 13 oseb, skoraj sto pa jih je bilo poškodovanih. Sheinbaum je poudarila zavezo države k podpori prizadetim in napovedala temeljito preiskavo dogodka.
Predsednica je v ponedeljek popoldne osebno obiskala preživele, ki so še vedno na zdravljenju v bolnišnicah, da bi se prepričala o kakovosti njihove oskrbe. Železniška proga čez Tehuantepeško ožino je sicer eden ključnih infrastrukturnih projektov mehiške vlade, namenjen vzpostavitvi trgovinske poti, ki bi konkurirala Panamskemu prekopu. Nedeljska nesreča predstavlja velik udarec za varnostni ugled tega projekta, zato so vladni predstavniki hitro stopili v stik z javnostjo, da bi pomirili strahove glede prihodnosti koridorja.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.