Združene države Amerike izvedle letalski napad na Venezuelo in ugrabile predsednika Madura

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura sprožil nove napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možnega posredovanja v Mehiki. Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo, temveč jo obvladujejo narko karteli. Čeprav je Sheinbaumovo označil za »dobro žensko«, je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, kar so kritiki interpretirali kot grožnjo z neposrednim vojaškim posredovanjem na ozemlju ameriške zaveznice. Obenem je Trump razburil mednarodno javnost z izjavami o preoblikovanju Monroejeve doktrine, ki jo je poimenoval »Donroejev dokument« (Donroe Document), s čimer je nakazal namero po vzpostavitvi popolne ameriške prevlade nad zahodno poloblo. Kongresnica Madeleine Dean je opozorila, da predsednik nima ustavnih pooblastil za upravljanje tujih držav, kot je napovedal v primeru Venezuele. Zaradi stopnjevanja agresivne zunanje politike so se pojavili tudi pozivi k odvzemu mirovne nagrade FIFA, ki jo je Trump prejel le mesec dni pred bombardiranjem Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se po nedavnem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura sooča s kritičnim obdobjem za zagotovitev stabilnosti v državi. Geopolitični strokovnjaki opozarjajo, da morajo Združene države Amerike v prvih tednih prednostno obravnavati osnovne življenjske potrebe prebivalstva, kot so hrana, varnost in oskrba z električno energijo, da bi preprečili morebiten preobrat javnega mnenja v nasilne proteste. Zaradi tveganja fragmentacije znotraj mrež lojalistov nekdanjega režima, znanih kot chavisti, obstaja velika nevarnost za destabilizacijo tranzicijskega procesa. Hkrati so se v javnosti pojavili očitki o spornih poslih Trumpovih donatorjev. Milijarder Paul Singer, ki je znatno finančno podprl Trumpovo kampanjo in ekipo za prenos oblasti, je novembra lani po domnevno podcenjeni vrednosti kupil podjetje Citgo, ameriško podružnico venezuelske državne naftne družbe. Medtem ko so sodni izvedenci vrednost podjetja ocenili na 13 milijard dolarjev, venezuelski uradniki pa celo na 18 milijard, je Singer za nakup odštel le 5,9 milijarde dolarjev. Zaradi odprave embarga na izvoz venezuelske nafte, ki se pričakuje po spremembi režima, bi lahko Singer s to transakcijo ustvaril izjemen dobiček.