Svetovni delniški trgi so prvo trgovalno sejo v letu 2026 začeli z visoko rastjo, pri čemer so osrednji indeksi v Združenih državah Amerike, Evropi in Aziji dosegli nove rekordne vrednosti. Britanski indeks FTSE 100 je prvič v zgodovini med trgovanjem presegel mejo 10.000 točk, sejo pa je končal tik pod tem mejnikom. Pozitiven trend se je odrazil tudi na nemški borzi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX beležil rast, medtem ko so v Aziji rekorde podirali trgi na Tajvanu in v Južni Koreji. Na ameriškem Wall Streetu sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq v začetku trgovanja povzpela, medtem ko je indeks Dow Jones pridobil 0,66 odstotka. Posebej izrazita je bila rast v tehnološkem sektorju, saj je indeks polprevodnikov v Philadelphii poskočil za več kot štiri odstotke. Ta optimizem vlagateljev se neposredno navezuje na dolgotrajno bikovsko obdobje, ki so ga v preteklem letu spodbujali ugodni trgovinski sporazumi med ZDA in azijskimi partnericami ter pričakovanja o prestrukturiranju globalnih dobavnih verig.

Kljub dolgoletnim političnim pritiskom na nemška podjetja, da bi povečala število žensk na vodilnih položajih, je leta 2025 prišlo do nazadovanja pri imenovanju žensk v upravah.

Evropski delniški trgi so zadnje trgovanje v letu 2025 sklenili blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je osrednji vseevropski indeks STOXX 600 zabeležil približno 16-odstotno letno rast. To predstavlja najuspešnejši letni rezultat po letu 2021, k čemur so prispevale predvsem nizke obrestne mere, nemški fiskalni stimulacijski ukrepi in preusmeritev naložb iz precenjenih tehnoloških delnic. Trgovanje na zadnji dan leta je bilo sicer pričakovano umirjeno, saj so bile borze v Nemčiji, Italiji in Švici zaprte, medtem ko so v Franciji, Španiji in Veliki Britaniji delovale po skrajšanem urniku. Med posameznimi nacionalnimi borzami je najbolj izstopal španski indeks IBEX, ki je na letni ravni narasel za skoraj 50 odstotkov in tako znatno prehitel ostale evropske indekse. Nemški DAX je leto končal s 23-odstotnim pribitkom, britanski FTSE 100 pa z 22-odstotno rastjo, kar predstavlja že peto zaporedno leto pozitivnih donosov za londonsko borzo. Najmanjšo rast med večjimi trgi je zabeležil francoski indeks CAC 40, ki se je povzpel za 10,2 odstotka. Na šibkejše rezultate francoskega trga so vplivale predvsem politična nestabilnost v državi, naraščajoča zaskrbljenost glede javnega dolga in višja donosnost obveznic.

Nemški borzni indeks Dax je v letu 2025 kljub gospodarski stagnaciji v Nemčiji, svetovnim krizam in trgovinskim sporom dosegel 23-odstotno rast, kar je njegov najboljši rezultat po letu 2019. S tem je presegel številne druge pomembne borzne indekse.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Delničarji družbe Allianz bodo prejeli več kot 6,5 milijarde evrov, medtem ko avtomobilsko industrijo, vključno z Volkswagen & Co., prizadene kriza. Skupno bodo delničarji v podjetjih Dax in MDax prejeli manj dividend.

Azijske delnice so v ponedeljek zabeležile rast, podprto z dvigom delnic, povezanih z umetno inteligenco, kot je Nvidia. Rast je sledila podobnemu trendu na Wall Streetu. Tokijski indeks Nikkei 225 je porasel za 1,9 %. Kitajska je ohranila nespremenjene ključne obrestne mere. V Hongkongu je indeks Hang Seng porasel za 0,41 %, medtem ko je šanghajski kompozitni indeks zrasel za 0,26 %. Svetovne delnice so bile mešane, nemški DAX je bil višji za 0,1 %, medtem ko sta CAC 40 v Parizu in FTSE 100 v Veliki Britaniji zdrsnila.

Povprečna plača nadzornikov podjetij, ki kotirajo na borzi Dax, se je v letu 2024 povečala. Skupna izplačila so dosegla 128 milijonov evrov. Nova študija razkriva, kdo so največji prejemniki teh nagrad.

Kratek čas pred koncem leta se je indeks Dax umaknil in padel pod 24.000 točk. Zdi se, da nihče več ne želi tvegati. Zasedanje ECB v četrtek bi lahko prineslo novo dinamiko.

V Franciji se je začelo sojenje materi, ki je obtožena, da je zastrupila svoje dve hčeri z zdravili. Mati trdi, da je starejša hči storila samomor. Prav tako naj bi načrtovala umor svojega nekdanjega partnerja, nekdanjega profesionalnega rokometaša.

Farmacevtsko in tehnološko podjetje Merck začenja nov poskus razvoja zdravila za Parkinsonovo bolezen, pri čemer stavi na umetno inteligenco. Koncern Dax je sklenil partnerstvo za razvoj novega zdravila proti tej pogosti bolezni in v ta namen vlaga veliko denarja.

Wall Street je teden začel negativno, pri čemer so delnice in bitcoin padli zaradi širjenja previdnosti na trgih. Dow Jones je padel za 705 točk, kar predstavlja 1-odstotni padec.

Kratekotrajno navdušenje na borzi po koncu blokade ameriške vlade je hitro izzvenelo. V ospredje so ponovno prišle skrbi glede obrestnih mer, medtem ko je eden od pomembnih investitorjev unovčil svoje naložbe, kar je povzročilo padec nemškega delniškega indeksa Dax.

Nemška podjetja, vključena v indeks Dax, so kljub težavam v avtomobilski industriji ustvarila več dobička. Bančni in zavarovalniški sektor beležita rekordne dobičke, medtem ko se poslovanje v nekaterih drugih panogah izboljšuje.

Industrijski povprečje Dow Jones (DJIA) je v sredo ustavilo medvedje trende in se ustalilo blizu nivoja 47.200, pri čemer je zraslo za 300 točk. Trgi delnic so si opomogli po začetnem padcu v segmentih umetne inteligence (UI) in tehnološke infrastrukture. Podatki o indeksu nabavnih managerjev (PMI) v ZDA in spremembi zaposlenosti ADP so pomagali pomiriti strahove vlagateljev glede morebitnega gospodarskega upada.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Evropski borzni indeksi so v ponedeljek zjutraj zabeležili rast, medtem ko vlagatelji pričakujejo odločitve centralnih bank in nove objave poslovnih rezultatov. Panevropski indeks Stoxx 600 je narasel za 0,4 odstotka na 574,3 točke. Nemški DAX je porasel za 0,82 odstotka, francoski CAC 40 za 0,26 odstotka, medtem ko je londonski FTSE 100 zrasel za 0,16 odstotka.

Cene zlata in srebra so padle po rekordnem dvigu prejšnji teden, medtem ko so se cene nafte dvignile zaradi popuščanja trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko. WTI se je povzpel nad 57,50 dolarjev, USD/CAD pa je padel blizu 1,4000 zaradi padajočih zalog nafte. ZDA niso prodale soje Kitajski. ZDA in Kitajska bosta razpravljali o številnih stvareh. UK podpira znižanje obrestnih mer. Open AI bo lansiral ChatGPT Atlas.

Azijske delnice so v četrtek večinoma porasle, sledile so dobičkom na Wall Streetu po nestanovitnem trgovalnem dnevu. Japonski Nikkei 225 je zrasel za 0,8 %. Seulski delniški trg je dosegel novo rekordno vrednost zaradi optimizma glede morebitnega trgovinskega sporazuma z ZDA, pri čemer so rasle predvsem tehnološke in avtomobilske delnice. Evropske delnice so bile mešane, nemški Dax je izgubil skoraj 0,3 %.

Nemški borzni indeks DAX je dosegel novo rekordno vrednost 24.698 točk, kljub zaskrbljenosti zaradi nemške gospodarske stagnacije. Optimizem vlagateljev spodbuja več dejavnikov, ki presegajo trenutne gospodarske izzive. Podrobnosti o teh dejavnikih niso navedene, vendar nakazujejo na trdnost trga kljub splošnim gospodarskim razmeram.

V Saint-Vincent-de-Tyrosse v Franciji je bila pomočnica družine obsojena na eno leto pogojne zaporne kazni zaradi večletnega nasilja nad otroki in najstniki, ki jih je sodišče namestilo pri njej. Obsojena je bila v Daxu.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil s položaja, pri čemer je kot razlog navedel neizpolnjene pogoje za svoje delo, za kar krivi tako opozicijo kot vladne stranke. Njegov odstop je povzročil nestabilnost na evropskih finančnih trgih, kar je obremenilo banke in vplivalo na borze. Kljub politični drami v Franciji nemški delniški trg Dax ni bil prizadet. Odstop je sprožil ugibanja o premešanju političnih kart v Franciji.

Cena zlata je v začetku tedna dosegla novo rekordno vrednost, presegla 3.800 ameriških dolarjev za unčo (približno 31,1 grama). Rast cene zlata je letos presegla rast bitcoina in indeksa Dax. Vrednost zlata je v letošnjem letu narasla za približno 45 odstotkov.

Azijske delnice so v torek zabeležile mešane rezultate, pri čemer je rast tehnološkega sektorja, ki ga poganja umetna inteligenca, spodbudila splošno rast. Južnokorejske delnice so se okrepile, medtem ko je borza v Tokiu ostala zaprta zaradi državnega praznika. V Hongkongu je indeks Hang Seng zabeležil rahlo rast. Optimizem glede znižanja obrestnih mer v ZDA je dodatno spodbudil rast cen zlata.

Porsche AG in podjetje za laboratorijsko opremo Sartorius bosta zapustila vodilni nemški indeks DAX. Odločitev je sporočila družba ISS Stoxx, hčerinska družba Deutsche Börse, ki redno pregleduje sestavo indeksov DAX. Izključitev iz indeksa DAX je udarec za Porsche, ki se spopada s padcem dobička in prihodkov.

V jugozahodni Franciji so aretirali tri osebe, osumljene številnih vlomov in kraje verskih predmetov v cerkvah v regijah Landes in Pyrénées-Atlantiques. Osumljenci so trenutno v priporu in bodo pred sodišče stopili 27. oktobra 2025 v Daxu. Obtoženi so 28 kaznivih dejanj, povezanih z obteženimi tatvinami. Preiskava je razkrila, da so osumljenci od maja izvedli 27 vlomov v cerkve, pri čemer so pogosto nasilno vdirali v tabernaklje.

Proizvajalec športnih avtomobilov Porsche AG je bil izključen iz nemškega vodilnega indeksa Dax in se bo preselil v indeks za srednje velika podjetja (MDax). Razlog za izključitev so slabši poslovni rezultati in dejstvo, da podjetje ne spada več med 40 najvrednejših borznih podjetij v Nemčiji. Poleg Porscheja, bo indeks zapustil tudi dobavitelj farmacevtske in laboratorijske opreme Sartorius.

Azijske delnice so se okrepile zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) in šibkih podatkov o ameriškem trgu dela. Zlato je po doseganju rekordne vrednosti v Aziji močno upadlo, kar se pripisuje pobiranju dobička. Kitajske delnice so prav tako padle, saj regulatorji preučujejo nove ukrepe za omejevanje špekulacij. Slabitev dolarja je azijska sredstva naredila bolj privlačna.

Zlato je doseglo rekordno vrednost, saj se je cena dvignila nad 3.500 dolarjev za unčo, medtem ko vlagatelji čakajo na gospodarske podatke iz ZDA in morebitne spremembe obrestnih mer. Podatki PMI za proizvodnjo v ZDA so bili revidirani navzdol na 53,0.

Zaradi uvedbe carin s strani administracije Donalda Trumpa je 25 držav prekinilo poštne storitve v Združene države Amerike. Ukrep je posledica ukinitve globalne oprostitve "de minimis", ki je omogočala uvoz izdelkov v ZDA do vrednosti 800 dolarjev brez carin. Medtem je Trumpov spor s centralno banko Fed in grožnje s carinami le malo vplival na nemški borzni indeks Dax.

Donald Trump se je soočil s kritikami zaradi povečanja števila kitajskih študentov v ZDA in poskusa odstavitve guvernerke Federal Reserve Lise Cook, kar je sprožilo nasprotovanje demokratov. Razkril je tudi idejo o preimenovanju Ministrstva za obrambo nazaj v Ministrstvo za vojno. Večina Američanov podpira njegovo zatiranje kriminala v Washingtonu, D.C. Izrekel je tudi opozorilo Evropi glede napadov na ameriška tehnološka podjetja in se odzval na polemiko okoli restavracije Cracker Barrel. Pojavljajo se tudi skrbi glede kadrovskih sprememb v Ministrstvu za pravosodje in posledične zamude pri obravnavi primerov vohunjenja.

Svetovne delnice so bile v torek mešane, medtem ko so trgovci čakali na nove smernice glede obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed). Nemški DAX je pridobil 0,2 %, medtem ko je francoski CAC 40 narasel za 0,5 %. Britanski FTSE se je rahlo povečal za 0,2 %. V Aziji so bile delnice mešane; tokijski Nikkei 225 je izgubil 0,2 %. Hongkonški Hang Seng je padel za 0,21 %, medtem ko je Hang Seng China Enterprises Index padel za 0,3 %. Delnice družbe SoftBank so padle za več kot 5 % po napovedi naložbe v Intel.

Kljub trgovinskim oviram, ki otežujejo poslovanje nemških podjetij, so številna podjetja, ki so del delniškega indeksa Dax, poročala o dobrih rezultatih poslovanja v Združenih državah Amerike. Kljub temu so skupni rezultati za drugo četrtletje slabši, vendar vsa podjetja niso enako prizadeta.

Azijske delnice so bile mešane, trgovalci pa so čakali na nove smernice glede obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed). GBP/USD je v ponedeljek oslabel in padel za 0,4 %.

Nemška prva borzna liga, DAX, še naprej privablja tuje vlagatelje, predvsem iz Združenih držav Amerike. Američani očitno ocenjujejo DAX bolj pozitivno kot domači vlagatelji, kar vodi v rast deleža tujih lastnikov v podjetjih DAX. Študija svetovalne družbe EY kaže, da so severnoameriški vlagatelji v zadnjem letu povečali svoje deleže v 40 podjetjih, ki sestavljajo DAX. Medtem se nemški vlagatelji umikajo.

Daimler Truck se sooča s težavami zaradi šibkega trga v Severni Ameriki. Koncern, ki je uvrščen v indeks DAX, ocenjuje, da sta trg in prodaja v Severni Ameriki slabša, zato se je odzval s prilagoditvami. Zaradi negotovih gospodarskih razmer in ameriških carin je proizvajalec gospodarskih vozil znižal svojo letno napoved za leto 2025.

Delnice Adidasa so se znižale zaradi negotovosti glede carin in nestabilnosti trgov. Poleg tega je na podjetje negativno vplival močan evro in globalne negotovosti, kar ni bilo po godu borznim vlagateljem.

Frankfurtska borza je bila danes pod vplivom zaskrbljenosti glede konjunkture in mešanih poslovnih rezultatov velikih koncernov. Šibki signali nemškega gospodarstva, ki se je v drugem četrtletju skrčilo, so prispevali k padcu delnic. Avtomobilski proizvajalci so bili primorani znižati svoje napovedi zaradi povišanja carin na izvoz avtomobilov v ZDA, ki so se aprila dvignile s 2,5 na 27,5 odstotka, nato pa ustalile pri 15 odstotkih, kar negativno vpliva na bilance koncernov.

Vodilo evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile z znatno rastjo glavnih indeksov. Frankfurtski indeks DAX se je povečal za 247,01 točke oziroma 1,03 odstotka, dosegel je 24.217,37 točke. Tudi pariški CAC 40 je zrasel za 56,48 točke in dosegel 7857,36 točke.

Plače vodstvenih delavcev v podjetjih, ki kotirajo na borznem indeksu DAX, so se v letu 2024 ponovno zvišale, pri čemer sta dva od 39 predsednikov uprav prejela več kot deset milijonov evrov. Kljub temu, da nekateri prejemajo visoke zneske, se je izkazalo, da predsedniki uprav podjetij DAX v mednarodni primerjavi plač precej zaostajajo. Razlika med plačami vodstvenih delavcev in povprečnimi plačami zaposlenih pa se je povečala, saj so vodstveni delavci lani v povprečju zaslužili 41-krat več kot njihovi zaposleni.

Nedavna analiza poročil o prejemkih je razkrila, da so se plače članov uprav v nemških podjetjih, vključenih v indeks DAX, povišale, pri čemer sta dva predsednika uprav prejela več kot 10 milijonov evrov. Raziskava je potrdila, da so takšni razponi, kjer vodstveni delavci zaslužijo skoraj 100-krat več kot zaposleni, sicer izjema, vendar so mednarodno gledano top menedžerji pogosto še bolje plačani.

Zollni dogovor med ZDA in EU, ki je sprva povzročil val olajšanja na borzah, zlasti v Nemčiji, je hitro naletel na kritike in zaskrbljenost. Čeprav je Dax ob objavi dogovora zabeležil porast, so se vlagatelji kasneje poglobili v podrobnosti in ugotovili, da dogovor za Evropo pomeni boleč kompromis. Kritiki opozarjajo na številna odprta vprašanja in manjkajoče podrobnosti, kar pušča dvome o tem, ali gre za preboj ali kapitulacijo evropske strani. Še posebej je izpostavljena visoka cena, ki jo bo morala Evropa plačati za ta dogovor.

Po dogovoru med EU in ZDA glede carin, ki je bil dosežen v ponedeljek, nemška podjetja izražajo zaskrbljenost. Čeprav je bil sporazum sprva sprejet z olajšanjem, se je to hitro spremenilo v nelagodje, saj dogovor ni izpolnil pričakovanj. Nemški kancler Merz je priznal, da bo kompromis povzročil težave nemškemu gospodarstvu, vključno z morebitno višjo inflacijo, in dodal, da »očitno ni bilo mogoče doseči več«. Zlasti v zvezni deželi Hessen, nemški deželi, so podjetja opozorila na posledice, kot so višje cene in otežen trgovanje z najpomembnejšim tujim trgom. Najbolj so prizadete strojna, kemična in farmacevtska industrija.

Trgi so se po novici o ameriško-evropskem dogovoru o znižanju carin sprva pozitivno odzvali, vendar je navdušenje hitro minilo, ko so vlagatelji podrobneje preučili dogovor. Medtem je EU-trgovinski politik Bernd Lange kritiziral sporazum in poudaril, da se Evropska unija pogaja o slabem poslu, ter dvomil v strategijo predsednice Evropske komisije von der Leyen.

Združene države Amerike in Evropska unija so dosegle dogovor v carinskem sporu, vendar podrobnosti še niso povsem znane. Ta dogovor bo imel pomembne posledice za nemške proizvajalce avtomobilov, kot so Mercedes, Audi in drugi, še posebej zaradi dodatnega sporazuma, ki je bil naknadno dodan. Težave so nastale kljub znižanju napovedanih carin s 30 na 15 odstotkov, kar je prineslo le kratkotrajno olajšanje avtomobilski industriji. Medtem ko je bil sporazum sprva predstavljen kot uspeh, se postavlja vprašanje, ali je to resnično zmaga ali poraz za EU, še posebej glede na negativne posledice za nemško gospodarstvo.

Nemški indeks Dax je v ponedeljek ob odprtju borze zabeležil skoraj odstotno rast, predvsem zaradi dogovora o carinah med ZDA in EU. Sprva navdušenje nad dogovorom je nekoliko pojenjalo, vendar je nemški vodilni indeks še vedno višje kot pred skoraj tremi tedni. Članek se osredotoča na to, katere delnice bi lahko obdržale svoje pridobljene dobičke po tej novici.

Evropski borzni indeksi so zaključili dan z rastjo, kar je posledica optimizma glede morebitnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. V Frankfurtu je indeks DAX zabeležil 0,83-odstotno rast in dosegel 24.240,82 točke, medtem ko je pariški indeks CAC 40 napredoval za 1,37 odstotka na 7.850,43 točke.

Joachim Wenning, ki je bil predsednik uprave Munich Re osem let, se je konec decembra upokojil. V času njegovega vodenja so se dobički družbe skoraj potrojili. Njegov naslednik bo finančni direktor Christoph Jurecka.

V noči iz petka na soboto so bili trije gasilci poškodovani z gospodinjskim amoniakom med reševalno akcijo v Daxu v departmaju Landes v Franciji. Moški, star okoli petdeset let, jih je poškropil z amoniakom. Na pomoč so priskočili štirje policisti in moškega obvladali, nato pa je bil hospitaliziran. Agresija, ki se je zgodila v noči iz 18. na 19. julij, je sprožila ogorčenje, saj je poudarjeno, da si gasilci zaslužijo spoštovanje in priznanje, ne pa nasilja.

V Strasbourgu so gasilci sprožili obsežno iskalno akcijo za osebo, ki naj bi jo odnesel Ren, vendar so po dveh urah neuspešne operacije iskanje prekinili. Medtem so v francoskem departmaju Landes trije gasilci iz Daxa doživeli napad z amoniakom med posredovanjem pri osebi na domu. Storilec je bil onesposobljen z električnim paralizatorjem in odpeljan v bolnišnico.