Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil načrt za prepoved nakupa enodružinskih hiš s strani velikih institucionalnih vlagateljev in korporacij. S tem ukrepom želi Bela hiša omejiti vpliv zasebnih investicijskih skladov na nepremičninski trg ter olajšati dostop do lastniških stanovanj mladim družinam in posameznikom, ki se ob rekordni inflaciji soočajo s težavami pri uresničevanju ameriških sanj. Trump je poudaril, da hiše niso namenjene korporacijam, temveč ljudem, zato bo od kongresa zahteval uradno uzakonitev te prepovedi. Čeprav podrobnosti o izvedbi ukrepa še niso povsem jasne, napoved predstavlja pomemben premik v stanovanjski politiki Združenih držav Amerike, kjer so veliki vlagatelji v zadnjem desetletju pokupili na stotine tisočev nepremičnin. Predsednik je za trenutno stanovanjsko krizo in visoke stroške lastništva obtožil prejšnjo administracijo ter demokrate v kongresu. Več podrobnosti o širših načrtih za stabilizacijo cen nepremičnin in povečanje ponudbe naj bi Trump predstavil v prihajajočem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.

Nepričakovana smrt republikanskega kongresnika Douga LaMalfe je v ponedeljek povzročila izpraznitev sedeža v ameriškem predstavniškem domu, kar je republikansko večino pod vodstvom predsednika Mika Johnsona zmanjšalo na kritično mejo 218 glasov. Ker je to minimalno število za doseganje večine v 435-članskem domu, so se znotraj stranke povečale skrbi glede stabilnosti in zmožnosti izvajanja zakonodajne agende predsednika Donalda Trumpa. Guverner Kalifornije Gavin Newsom mora po zakonu v 14 dneh določiti datum izrednih volitev, vendar bi lahko sedež ostal nezaseden več mesecev. Stanje za republikance otežujejo še dodatni dejavniki, vključno s hospitalizacijo kongresnika Jima Bairda po prometni nesreči in ponedeljkovim odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene. Poleg tega so demokrati favoriti za zmago na nadomestnih volitvah v Teksasu, ki bodo potekale konec meseca, kar bi lahko razmerje moči še dodatno nagnilo v prid opozicije. Predsednik Trump je izrazil resno zaskrbljenost glede morebitne izgube večine, saj bi to po njegovih besedah lahko vodilo do ustavne obtožbe po vmesnih volitvah. Zaradi notranjih nesoglasij, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti strankarski liniji, je manevrski prostor za Mika Johnsona praktično izginil. Analitiki ocenjujejo, da se bodo razmere za vladajočo stranko pred vmesnimi volitvami leta 2026 verjetno še poslabšale, saj zgodovinski podatki kažejo na izgube stranke, ki zaseda Belo hišo.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, s čimer je postal prvi muslimanski in demokratični socialist na čelu ameriške finančne prestolnice. Mamdani je zaprisegel na Koranu, pri čemer sta mu ob strani stala senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. V svojem nastopnem govoru je napovedal radikalen prelom s preteklostjo in poudaril, da bo hladni individualizem zamenjal s toplino kolektivizma. Njegov program vključuje uvedbo brezplačnega javnega prevoza, vzpostavitev obsežne javne gradnje neprofitnih stanovanj, uvedbo davka za milijonarje ter zagotovitev brezplačnega otroškega varstva za vse prebivalce. Njegov prevzem oblasti je sprožil ostre odzive konservativnih kritikov in delov Demokratske stranke, ki opozarjajo na ideološko razhajanje znotraj stranke. Kritiki poudarjajo zgodovinske neuspehe kolektivističnih sistemov in Mamdanijev pristop označujejo za nevaren radikalizem, ki bi lahko spodkopal gospodarsko stabilnost mesta. Medtem ko napredno krilo demokratov proslavlja zmago kot vrnitev socialističnih idealov, zmerni člani stranke svarijo pred revolucionarno retoriko, ki po njihovem mnenju ogroža tradicionalni ameriški družbeni red. Zaprisega predstavlja vrhunec procesa, ki se je začel z njegovo presenetljivo zmago na predvolitvah, kjer je kljub nasprotovanju uveljavljenih politikov pridobil podporo volivcev.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

Bela hiša je v torek objavila novo spletno stran, na kateri je pohvalila ravnanje predsednika Donalda Trumpa med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. V vsebini so zapisali, da so demokrati uprizorili resnično vstajo in s tem mojstrsko spreobrnili dejstva o dogodku. Spletno mesto navaja, da je Trump s pomilostitvijo oseb, ki so bile obtožene kaznivih dejanj v povezavi z vdorom v zgradbo, popravil zgodovinsko krivico. Poleg tega besedilo na strani kritizira delo kapitolski policije in trdi, da je bila dejanska odgovornost za nemire na strani takratne opozicije. Ta poteza administracije predstavlja pomemben odklon od dosedanjih uradnih ugotovitev preiskovalnih organov in kongresnih komisij, ki so odgovornost za spodbujanje nemirov pripisale prav Trumpu. Objava spletne strani sovpada z obletnico dogodkov in poudarja močno politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije nedavne zgodovine.

Ob peti obletnici napada na Kapitol so demokrati ostro kritizirali Donalda Trumpa zaradi spodbujanja nemirov. Poudarili so njegovo odgovornost in obljubili odgovornost, medtem ko je Trump že pomilostil na stotine obtožencev. Obenem so obsojenci, ki jih je Trump pomilostil, organizirali pohod v spomin na obletnico napada. Učitelji si prizadevajo študentom predstaviti celoten kontekst dogodkov 6. januarja.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju s kongresniki iz vrst republikanske stranke izpostavil kritičen pomen zmage na prihajajočih vmesnih volitvah. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Trump opozoril, da bodo demokrati v primeru prevzema nadzora nad kongresom sprožili postopek ustavne obtožbe (impeachment) proti njemu. Predsednik je poudaril, da bodo nasprotniki v primeru republikanskega poraza zagotovo našli razlog za njegovo odstavitvijo, zato je mobilizacija volilnega telesa ključna za ohranitev njegove administracije. Politična usmeritev in dosedanje delo Trumpove administracije bosta osrednji temi novembrskih volitev, na katerih bodo ameriški volivci odločali o vseh sedežih v predstavniškem domu in tretjini sedežev v senatu. Napovedi o ustavni obtožbi prihajajo v času, ko se predsednik sooča z naraščajočimi pritiski in kritikami glede vodenja države, hkrati pa poskuša utrditi svojo moč znotraj stranke in v odnosu do zakonodajne veje oblasti. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se vmesne volitve neposredno interpretirajo kot referendum o predsedovanju.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

Trumpova administracija je zadržala financiranje programov za pomoč družinam z otroki v petih državah pod vodstvom demokratov zaradi suma prevar. Demokrati v zakonodaji države Washington so se odprli za spremembo zakonov o prerazporeditvi volilnih okrajev, da bi se borili proti republikanskemu manipuliranju volitev sredi desetletja. Demokratski državni tožilci so v prvem letu drugega Trumpovega mandata vložili 71 tožb proti njegovi administraciji, nadaljnje tožbe pa so bile načrtovane za leto 2026. Jack Smith naj bi še vedno lahko razkril 'absolutno uničujoče' dokaze, ki jih ima o Trumpu.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

V ameriški javnosti so se pojavila poročila o izjemnih naložbenih uspehih demokratskega kongresnika, ki je po donosnosti svojega portfelja presegel nekdanjo predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi. Medtem ko je Pelosijeva v lanskem letu zabeležila 54-odstotni donos, kar je že sprožilo številne kritike glede morebitnega trgovanja na podlagi notranjih informacij, najnovejši podatki kažejo na še uspešnejše naložbene strategije znotraj vrst demokratske stranke. Naložbene prakse ameriških politikov ostajajo pod drobnogledom javnosti, saj kritiki opozarjajo na konflikt interesov med zakonodajno funkcijo in osebnim premoženjem. Nancy Pelosi, ki je dolga leta veljala za simbol uspešnega investiranja v kongresu, se sedaj spopada z novimi očitki, medtem ko se v političnem prostoru pojavljajo posamezniki z še višjimi donosi. Vprašanje regulacije trgovanja z delnicami za člane kongresa tako ostaja ena izmed osrednjih tem razprav o integriteti ameriških državnih institucij.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota, demokrat Tim Walz, naj bi po poročanju več virov končal svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2026. Odločitev sledi stopnjevanju pritiska zaradi obsežnih preiskav somalijskih zdravstvenih goljufij v njegovi državi. Walz je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi uradno naznanil svoj umik iz politične tekme. Spekulacije o njegovem odstopu od kandidature so se v političnih krogih krepile že dlje časa, saj so poročila o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev močno načela njegovo javno podobo. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v zdravstvenem sistemu, ki naj bi vključevale večje število posameznikov iz somalijske skupnosti v Minnesoti. Kritiki guvernerju očitajo pomanjkljiv nadzor nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar je povzročilo večmilijonsko škodo. Čeprav Walz neposredne vpletenosti v goljufije še ni komentiral, politični analitiki ocenjujejo, da je pritisk javnosti in opozicijskih republikancev postal nevzdržen za nadaljevanje njegove politične poti na čelu zvezne države.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se leta 2026 ne bo potegoval za tretji mandat. Njegova odločitev o končanju kampanje za ponovno izvolitev je presenetila politično javnost in v Minnesoti sprožila obdobje negotovosti glede prihodnjega vodstva države. Walz, ki velja za vplivno osebnost znotraj Demokratske stranke, bi z morebitno zmago dosegel zgodovinski tretji mandat, vendar se je namesto tega odločil za zaključek svoje guvernerske poti. Napoved o umiku bo po pričakovanjih sprožila intenzivno iskanje novih kandidatov znotraj obeh taborov, saj se s tem odpira prostor za novo generacijo politikov v tej ključni zvezni državi. Walz v svoji izjavi ni podrobneje pojasnil razlogov za svojo odločitev, je pa poudaril, da bo do konca mandata ostal osredotočen na opravljanje guvernerskih dolžnosti. Politični analitiki že ocenjujejo, kako bo ta korak vplival na razmerje moči med demokrati in republikanci na lokalni ravni.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump plesal in se šalil, medtem ko so demokrati obtožili republikance, da poskušajo preoblikovati zgodovino. Učitelji si prizadevajo študentom predstaviti celoten kontekst dogodkov 6. januarja. Republikanci so obnovili zaslišanja o dogodku.

Nekdanji albanski premier in vodja opozicijske Demokratske stranke Sali Berisha se je 5. januarja zglasil na Posebnem tožilstvu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) v Tirani. Njegov obisk je bil povezan z izpolnjevanjem varnostnega ukrepa obveznega javljanja v okviru preiskave o privatizaciji nekdanjega športnega kompleksa Partizani, kjer je Berisha osumljen korupcije. Pred poslopjem tožilstva so ga pričakali njegovi privrženci, ki so mu izrazili podporo. Ob izhodu iz prostorov SPAK je Berisha podal izjavo za medije, v kateri je bil kritičen do vodje tožilstva Altina Dumanija. Berisha trdi, da je Dumaniju pustil pisno sporočilo, v katerem izpostavlja svoje nestrinjanje s procesom. Celoten postopek nekdanji premier označuje za politično motiviran pregon, ki ga po njegovih besedah usmerja aktualna albanska vlada. Kljub obtožbam Berisha še naprej redno izpolnjuje svoje sodne obveznosti, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov v več odprtih primerih, povezanih z njegovim preteklim delovanjem.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prva oseba muslimanske vere, južnoazijskega porekla in afriškega rojstva na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel opolnoči na stoletja stari izdaji Korana na zaprti postaji podzemne železnice pod mestno hišo, nato pa je sledila javna slovesnost na prostem. Na dogodku, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, sta ga podprla tudi vplivna politika Alexandria Ocasio-Cortez in Bernie Sanders. Novi župan je v svojem nagovoru obljubil drzno vodenje mesta v skladu z načeli demokratičnega socializma. Njegova izvolitev in uporaba Korana pri zaprisegi sta sprožili mešane odzive v ameriški javnosti; medtem ko podporniki slavijo zgodovinski mejnik in vključenost, so se v nekaterih konservativnih krogih pojavile ostre kritike in nasprotovanja. Mamdani se bo na začetku mandata spopadal s številnimi izzivi v enem največjih svetovnih velemest, pri čemer poudarja socialno pravičnost in reforme javnih storitev.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Republikanska stranka se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz, kar potrjujejo zadnji izidi posebnih volitev in notranje analize. V Iowi je demokratska kandidatka Renee Hardman na posebnih volitvah za državni senat prepričljivo premagala republikanskega tekmeca s 43-odstotno razliko, kar v taboru Donalda Trumpa vzbuja precejšen preplah. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti rezultati napovedovali konec obdobja republikanske prevlade, saj se stranka sooča z upadom podpore celo v svojih tradicionalnih oporiščih. Dodatne napetosti povzročajo sporne odločitve Trumpove administracije, vključno s spremembami pravil poštnih storitev glede glasovanja po pošti, kar kritiki označujejo za poskus vplivanja na izid volitev. Hkrati se predsednik sooča z očitki o zlorabi proračunskih sredstev za izplačila odškodnin svojim političnim zaveznikom prek zveznega zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). V zveznih državah, kot sta Indiana in Virginija, se nadaljujejo tudi ostri boji glede prerazporeditve volilnih okrajev, kjer republikanci kljub pritiskom Bele hiše naletijo na odpor pri poskusih spreminjanja volilnih zemljevidov sredi cikla.

Južnokorejska politična scena je pretresena zaradi novih obtožb o korupciji in nepravilnostih pri podeljevanju strankarskih nominacij znotraj Demokratske stranke (DP). V središču škandala se je znašel nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki mu očitajo prejem podkupnine v višini 30.000 evrov pred parlamentarnimi volitvami leta 2020. Poleg tega so se pojavile trditve, da je njegova soproga prejela nezakonita sredstva od lokalnih svetnikov in neupravičeno uporabljala javna sredstva za reprezentanco. Demokratska stranka pod vodstvom predsednika Lee Jae-myunga je obtožbe označila za posamične odklone posameznikov in zavrnila pozive opozicijske stranke Moč ljudstva (PPP) k sistemski preiskavi ali uvedbi posebnega tožilca. Opozicija medtem stopnjuje pritisk in zahteva opravičilo predsednika države zaradi domnevnih neuspehov pri varnostnem preverjanju kandidatov, vključno z Lee Hye-hoon, kandidatko za ministrico za proračun, ki se prav tako sooča z očitki o sumljivih nakupih in neprimernem vedenju. Znotraj Demokratske stranke se je hkrati začela tekma za novega vodjo poslanske skupine, kjer se potegujejo štirje poslanci s tretjim mandatom. Rezultat teh volitev, pri katerih bodo imeli pomembno vlogo tudi radikalni privrženci stranke, bo določil prihodnjo smer strankarske politike in odnos do predsedniške palače v času, ko se vrstijo preiskave o prodaji kandidatur na preteklih volitvah.

Pred vmesnimi volitvami leta 2026 se je povečalo število republikanskih kongresnikov, ki ne nameravajo ponovno kandidirati, doseglo je rekordno raven. V Missouriju je skupina People Not Politicians vložila več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega "gerrymanderinga", ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno politično krizo in notranjimi razdvajanji, ki ogrožajo njihove obete na vmesnih volitvah leta 2026. Vodstvo stranke v predstavniškem domu, vključno s Stevom Scalisom, je opozorilo na težave pri komuniciranju dosežkov volivcem, medtem ko se stranka spopada z notranjimi spori glede zdravstvene reforme in datotek Jeffreyja Epsteina. Položaj dodatno otežuje iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje iz obdobja pandemije, kar bo povzročilo zvišanje premij za milijone Američanov ravno v času, ko je delo v kongresu praktično zastalo. Politični analitiki opozarjajo na trende, ki niso naklonjeni vladajoči stranki. Zgodovinski podatki kažejo, da stranka aktualnega predsednika na vmesnih volitvah v povprečju izgubi precejšnje število sedežev. Dodaten alarm za republikance so rezultati nedavnih posebnih volitev v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki bi moralo biti po pričakovanjih stranke tesnejše. Ta poraz je republikancem preprečil dosego supervečine v državnem senatu Iowe, kar odraža širše nezadovoljstvo volivcev, ki se je začelo kazati že konec leta 2025. Poleg volilnih rezultatov stranko bremenijo tudi obtožbe o poskusih vplivanja na volilni proces. Spremembe pravil pri poštnem žigosanju glasovnic in čiščenje volilnih imenikov, ki jih izvajajo republikanski državni sekretarji, so sprožili kritike o spodkopavanju demokratičnih standardov. Kljub poskusom Donalda Trumpa, da bi prek prerazporeditve volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, zagotovil dolgoročno prednost, so nekateri od teh načrtov zaradi upora znotraj lastnih vrst že propadli, kar kaže na omejitve njegovega vpliva znotraj stranke.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada progresivnemu krilu Demokratske stranke, je v svojem nastopnem govoru napovedal ambiciozno politično agendo, usmerjeno v pomoč delovnemu razredu in širitev javnih storitev. V skladu s svojimi obljubami je že prvi dan preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, kar je utemeljil kot nujen korak za prenovo mestne uprave. Slovesnosti sta se udeležila tudi vidna predstavnika ameriške levice, senatorka Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja Mamdanijevo zavezanost k preoblikovanju lokalne politike. Novi župan je poudaril, da se mestna hiša pod njegovim vodstvom ne bo več obotavljala pri uporabi svoje moči za izboljšanje življenja prebivalcev. Kljub nekaterim kritikam glede radikalnosti njegovih načrtov, Mamdani vztraja, da bo New York pod njegovim vodstvom postal zgled za ves svet na področju dostopnih stanovanj in socialne pravičnosti.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

V Združenih državah Amerike se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 krepijo politične napetosti, saj si predsednik Donald Trump prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem stranka aktualnega predsednika v sredini mandata običajno izgubi večino v kongresu. Republikanska stranka trenutno v predstavniškem domu ohranja le tesno večino, kar Trumpa spodbuja k agresivnim strategijam za ohranitev oblasti, vključno s prizadevanji za prerisovanje meja kongresnih okrožij po državi v korist konservativnih kandidatov. Demokratska stranka in drugi kritiki predsedniku očitajo, da s svojimi dejanji neposredno vpliva na volilno krajino na načine, ki so brez primere v ameriški zgodovini. Med najbolj spornimi potezami so navedbe o usmerjanju administracije proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem ter napotitev vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom kljub nasprotovanju lokalnih oblasti. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoči meseci ključni za vzpostavitev ravnovesja moči, saj Trumpova administracija v luči preteklih izkušenj iz leta 2018, ko je izguba predstavniškega doma vodila do dveh ustavnih obtožb, uporablja vsa razpoložljiva sredstva za preprečitev ponovitve zgodovine.

V Združenih državah Amerike se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 krepijo napetosti, saj si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva preoblikovati politično krajino v korist Republikanske stranke. Demokrati so izrazili resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja v volilni proces, ki vključuje usmerjanje administracije k tarčnemu delovanju proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Trumpova prizadevanja so osredotočena na ohranitev tesne večine v predstavniškem domu, ki jo v skladu z zgodovinskimi trendi predsednikova stranka v sredini mandata običajno izgubi. Strategija republikancev vključuje intenzivno prerisovanje kongresnih zemljevidov po vsej državi z namenom oblikovanja varnejših sedežev za konservativne kandidate. Poleg zakonodajnih in administrativnih vzvodov kritiki opozarjajo na nenavadno močno vlogo zvezne vlade, ki naj bi se neposredno vmešavala v lokalne zadeve, vključno z napotitvijo vojaških sil v mesta pod vodstvom demokratov kljub nasprotovanju tamkajšnjih guvernerjev. Politični analitiki opozarjajo, da bodo ti premiki v kombinaciji z ekonomskimi nihanji ključno oblikovali politično ravnovesje moči v ZDA v prihodnjih dveh letih.

V ameriškem političnem prostoru naraščajo napetosti pred vmesnimi volitvami leta 2026, saj predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno okolje, da bi ohranil tesno republikansko večino v predstavniškem domu. Demokratska stranka in drugi kritiki predsedniku očitajo manipulacijo, ki vključuje usmerjanje administracije v pregon političnih nasprotnikov, aktivistov in donatorjev. Trump je prav tako spodbudil republikance k obsežnemu prerisovanju kongresnih zemljevidov po vsej državi, s čimer želi ustvariti več konservativnih sedežev, kar bi lahko preprečilo zgodovinski trend, po katerem predsednikova stranka na vmesnih volitvah običajno izgubi moč. Posebno skrb vzbujajo poročila o napotitvah vojaških sil v mesta pod vodstvom demokratov kljub nasprotovanju tamkajšnjih županov in guvernerjev. Strategi opozarjajo, da bi se lahko Trumpova strategija prerisovanja volilnih okrajev izkazala za dvorezen meč, če se volilno razpoloženje močno obrne proti njemu. Republikanci se v kongresu trenutno opirajo na minimalno večino, Trump pa se želi izogniti ponovitvi scenarija iz leta 2018, ko je izguba predstavniškega doma vodila do dveh postopkov ustavne obtožbe in znatno ovirala njegovo agendo. Politični analitiki napovedujejo, da bodo prihodnji meseci ključni za določitev ravnovesja moči v Washingtonu za preostanek njegovega mandata.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Republikanska stranka pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na ključne vmesne volitve leta 2026, pri čemer se sooča z zgodovinskim trendom, po katerem stranka aktualnega predsednika v kongresu običajno izgubi sedeže. Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu prav zaradi izgube večine v predstavniškem domu doživel dve ustavni obtožbi, se tokrat poslužuje agresivnih strategij za ohranitev oblasti. Njegovi nasprotniki in politični analitiki opozarjajo na sistematične poskuse manipulacije volilnega okolja, vključno s prerisovanjem meja volilnih okrajev po vsej državi, kar naj bi ustvarilo varno prednost za republikanske kandidate. Demokratska stranka izraža resne pomisleke nad poročili, da administracija usmerja svoje delovanje proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Kritiki izpostavljajo tudi uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom, kar ocenjujejo kot nedopusten poseg v lokalno avtonomijo in neposredno vmešavanje v volilno kampanjo. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in upadom podpore v nekaterih ključnih demografskih skupinah, ostaja vprašanje, ali bodo Trumpove poteze utrdile njihovo oblast ali pa bodo zaradi obtožb o avtoritarnosti povzročile nasproten učinek na voliščih.

Ameriška politična prizorišča se ob začetku leta 2026 pripravljajo na vmesne volitve, pri čemer predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno krajino. Republikanska stranka se spopada z zgodovinsko majhno večino v predstavniškem domu, kar povečuje tveganje za izgubo nadzora, zato je administracija sprožila obsežne kampanje za preoblikovanje kongresnih zemljevidov v korist konservativnih sedežev. Kritiki in predstavniki Demokratske stranke opozarjajo na domnevno manipulacijo volilnega procesa, saj je Trump svoji administraciji naročil ciljanje na demokratske politike, aktiviste in donatorje. Poleg volilnih strategij se predsednik Trump osredotoča na simbolne projekte v prestolnici. V intervjuju za Politico je razkril, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage, ki naj bi bil končan leta 2026. Hkrati se napetosti stopnjujejo na pravnem področju, saj Vrhovno sodišče ZDA še vedno odlaga neposredne odločitve o ključnih sporih, povezanih s predsednikovimi pooblastili. Medtem ko Trump poudarja svoje ambicije, so demokrati zaskrbljeni zaradi napotitve vojaških sil v mesta pod njihovim vodstvom, kar ocenjujejo kot nezaslišan poseg v lokalno avtonomijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je ukazal vojaško operacijo v Venezueli, s katero so zajeli Nicolása Madura, ne da bi za to predhodno pridobil soglasje kongresa. Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da kongresniki pogosto razkrivajo zaupne informacije, zato jih o akciji ni obvestil, da bi preprečil morebitno uhajanje podatkov informatorjem. Operacija je v ameriškem političnem prostoru povzročila oster razkol; medtem ko vodilni republikanci dejanje pozdravljajo kot zmago za nacionalno varnost, demokrati opozarjajo na kršenje ustave in spodkopavanje načel pravne države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Venezuelo. Demokrati trdijo, da je administracija napačno predstavila svoje cilje v regiji in da bi samovoljno vojaško posredovanje lahko ogrozilo svetovno stabilnost. Nasprotno pa republikanski zakonodajalci poudarjajo, da je bila odstranitev Madura nujna za varnostne interese Združenih držav Amerike, in zavračajo očitke o prekoračitvi pooblastil. Pravna stroka opozarja, da ameriška ustava podeljuje izključno kongresu pravico do napovedi vojne in avtorizacije vojaških akcij, kar postavlja Trumpovo potezo v središče ustavne presoje.