Zvezno vrhovno sodišče Nemčije je v svojem najnovejšem sklepu zapisalo, da obstaja velika verjetnost, da je napade na plinovoda Severni tok in Severni tok 2 septembra 2022 naročila tuja država, pri čemer se izrecno omenja Ukrajina. Po poročanju revije Der Spiegel sodišče meni, da razpoložljivi dokazi močno nakazujejo na vpletenost ukrajinskih državnih organov v diverzijo v Baltskem morju. Sodni dokumenti, ki so bili javno objavljeni sredi januarja, temeljijo na rezultatih obsežne preiskave in obravnavi primera ukrajinskega državljana Sergeja K., ki ostaja v priporu. Sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo z utemeljitvijo, da preiskovalci razpolagajo z močnimi indici o njegovi vlogi pri organizaciji napadov. Čeprav so formulacije v sklepu previdne, je to prvič, da je najvišja nemška sodna instanca v uradnem dokumentu Ukrajino neposredno povezala z uničenjem ključne energetske infrastrukture. Razkritje prihaja v času, ko se v Evropi krepi razprava o nadaljnji podpori Kijevu. Preiskava nemških organov bi lahko imela daljnosežne posledice za diplomatske odnose med Berlinom in Kijevom, saj uničenje plinovodov predstavlja neposreden napad na energetsko varnost Nemčije. Kljub temu nemško tožilstvo poudarja, da preiskava še vedno poteka in da bo za končne obtožnice potrebnih še več neizpodbitnih dokazov.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po poročanju »Der Spiegla« naj bi nemško zvezno gospodarsko ministrstvo financiralo podjetje, v katerem ima deleže Karl-Theodor zu Guttenberg, partner ministrice Katharine Reiche. Guttenbergov odvetnik je poročilo zanikal, vendar pa je poslanska skupina Zelenih v nemškem Bundestagu postavila vprašanja glede te zadeve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron zanika, da bi v zaupnem telefonskem pogovoru z evropskimi voditelji izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi ZDA "izdale Ukrajino", kot je poročal nemški časnik Der Spiegel. Macron vztraja pri sodelovanju z ZDA glede vprašanja Ukrajine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Kitajskem pozval k povečanju pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. V Moskvi pa so se posmehljivo odzvali na izjave nemškega kanclerja Friedricha Merza o nezaupanju do ameriških pogajalcev glede končanja vojne v Ukrajini, češ da ZDA in Rusija sklepata dogovore mimo Ukrajine in Evropejcev.

Kitajski predsednik Xi Jinping in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se 4. decembra 2025 sestala v Pekingu. Poudarila sta širitev sodelovanja med državama na različnih področjih. Macron je bil na državniškem obisku na Kitajskem.

Francoski predsednik Macron je med obiskom Kitajske poskušal vplivati na Xija, da bi ga prepričal, da lahko govori v imenu Evrope. Ta poteza se je zgodila v času, ko se Evropa sprašuje o svojem položaju med svetovnimi silami, še posebej ob dejstvu, da Donald Trump sledi lastnim interesom in postavlja Evropo v ozadje.

V Nemčiji je prišlo do resne varnostne kršitve, ko je bilo iz civilnega tovornjaka, ki je prevažal vojaško strelivo, ukradenih približno 20.000 nabojev Bundeswehra. Tovornjak je bil čez noč parkiran na nezavarovanem območju v Burgu, kar je sprožilo vprašanja o varnostnih postopkih prevoza vojaškega materiala. Nemško obrambno ministrstvo je potrdilo krajo in jo označilo za veliko varnostno tveganje.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil nezadovoljstvo z nizko stopnjo zaposlenosti ukrajinskih beguncev v Nemčiji in poudaril, da bi morali tisti, ki so sposobni delati, najti zaposlitev namesto prejemanja socialne pomoči. Merz je to izjavil na zasedanju nemškega združenja delodajalcev (BDA) in izpostavil, da se je število prošenj za azil septembra 2025 zmanjšalo za več kot 60 % v primerjavi z letom prej, kar pripisuje novi migracijski politiki.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Nemška kanclerjeva pisarna je od maja do avgusta za stroške frizerjev, maskerjev in fotografov porabila 12.501 evrov. Še več denarja je za te namene porabilo ministrstvo za gospodarstvo za državno sekretarko Katharino Reiche. Te informacije so prišle v javnost po poslanskem vprašanju stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).

Der Spiegel poroča, da Češka pod vodstvom Andreja Babiša ne bo povzročala tako ostrih sporov z Brusljem, kot to počne Madžarska z Viktorjem Orbánom. Babišu naj bi manjkala Orbánova »jeza«, nemški mediji pa so opazili tudi Turkove zbirke.

V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.

Po srečanju s Trumpom v Beli hiši je Zelenski pozval k prekinitvi ognja pred pogovori s Putinom. Madžarski premier Orban je izrazil prepričanje, da prihajajoče srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti ponuja realno možnost za dosego miru v Ukrajini. Nemški kancler Merz pa je ocenil, da srečanje Trump-Zelenski ni prineslo pričakovanih rezultatov za Ukrajino.

Nemški vojaški strokovnjaki so nameravali rusko vojsko poučevati o učinkovitem vojskovanju. Tednik "Der Spiegel" je razkril, da je te načrte preprečila aneksija Krima. Sodelovanje se je končalo, ko ni bilo več druge možnosti.

V Avstriji so objavili shortlisto za avstrijsko knjižno nagrado, med nominiranci so Monika Helfer, Marlene Streeruwitz, Verena Stauffer, Dimitré Dinev in Martin Prinz. Za nagrado za najboljši prvenec pa se potegujejo Anna Maschik, Michèle Yves Pauty in Miriam Unterthiner. Nemška revija "Der Spiegel" bo leta 2025 prvič podelila svojo knjižno nagrado za najboljše leposlovno delo, izdano na nemškem trgu, vključno s prevodi tujih avtorjev.

Novi poljski predsednik Karol Nawrocki, dva meseca po prevzemu oblasti, je izrazil odločno nasprotovanje evropskemu paktu o migracijah in azilu ter se s tem pridružil madžarskemu premierju Viktorju Orbánu pri zavračanju obvezne relokacije migrantov. Orbán je to označil kot 'upor'.

V Schleswig-Holsteinu in Mecklenburg-Vorpommernu so opazili več sumljivih preletov dronov nad ključnimi objekti kritične infrastrukture, vključno z elektrarno, ladjedelnico Thyssenkrupp, univerzitetno kliniko v Kielu, sedežem deželnega parlamenta in lokacijami Bundeswehra. Oblasti preiskujejo, ali je šlo za načrtno izvidništvo.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je postala tarča kritik in posmeha v Nemčiji zaradi svojih nedavnih nastopov in dela na Generalni skupščini Združenih narodov. Nemški mediji, vključno z revijo Der Spiegel, poročajo, da njena dejavnost povzroča sram med nemško javnostjo. Posebej je bila izpostavljena njena reakcija ob poslušanju govora Donalda Trumpa na Generalni skupščini.

Švicarsko podjetje za naravno kozmetiko Weleda naj bi imelo v času nacizma tesne povezave s SS, kar izhaja iz poročila nemške revije Der Spiegel. Sodelovanje naj bi potekalo predvsem v koncentracijskem taborišču Dachau pri Münchnu. Weleda naj bi dobavljala tudi kremo, ki naj bi bila uporabljena za poskuse na ljudeh.

Melanie Amann, namestnica glavnega urednika nemške revije Der Spiegel, bo konec leta zapustila medijsko hišo. Razlogi za njen odhod niso znani, do takrat pa bo še naprej opravljala svoje dolžnosti.

Nemški kancler Friedrich Merz razmišlja o možnosti, da bi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen predlagal za kandidatko za predsednico Nemčije na volitvah leta 2027. Revija Der Spiegel poroča, da Merz preučuje to možnost, pri čemer se sklicuje na vire v vladnih krogih. Morebitna kandidatura von der Leynove prihaja v času, ko se v Nemčiji začenjajo priprave na naslednje predsedniške volitve.

Nemčija je v sredini 90. let prejšnjega stoletja odločno nasprotovala morebitnemu vstopu Rusije v Nato, kljub temu da sta takratni ameriški predsednik Bill Clinton in ruski voditelj Boris Jelcin to možnost resno obravnavala. Nemška revija Der Spiegel poroča, da so bili zaupni dokumenti tistega časa dokaz za to stališče. Leta 1994 je bil Clinton resno naklonjen sprejetju Rusije v Nato in je o tem vprašanju razpravljal z Jelcinom.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Tečaji evra so po sklenitvi trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike nekoliko padli. Medtem ko je nemški časnik "Der Spiegel" sporazum označil za "kapitulacijo Evrope" in poraz Unije, ki naj bi omogočil Washingtonu nadvlado nad oslabljenimi zavezniki, poročilo z nemškega spletnega portala ad-hoc-news.de navaja le rahel padec tečaja evra, ne da bi neposredno povezoval obe novici.

Časopis "Der Spiegel" poroča, da bo UkrajinaRecently, the news has reported that Ukraine will have to wait until next spring to receive the promised "Patriot" missile defense systems. These systems were pledged by former US President Donald Trump. According to sources within the German government, the delivery of the "Patriot" batteries to Ukraine is not expected to happen before spring of next year. The plan for transferring these weapons to Ukraine suggests that countries currently possessing such systems would be willing to hand them over immediately. However, it appears that the timeline for Ukraine's acquisition of these crucial air defense systems will be significantly delayed.

Nemčija pred dobavo raketnih sistemov Patriot Ukrajini zahteva močna jamstva ZDA za hitro nadomestitev teh sistemov. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je za revijo Der Spiegel izjavil, da Nemčija potrebuje zanesljivo zavezo, da bo hitro prejela nadomestne sisteme, če bo Ukrajini poslala dve svoji enoti. Podobna pričakovanja imajo tudi druge evropske države članice NATA, ki so Ukrajini obljubile sisteme Patriot.

ZDA in Ukrajina sta uskladili nove predloge za pogajanja z Rusijo, ki naj bi potekala naslednji teden. Nemški časopis Der Spiegel je 20. julija poročal, da je pobudnik pogovorov ZDA, odločitev pa je bila verjetno sprejeta med obiskom posebnega predstavnika predsednika ZDA Kita Kellogga v Ukrajini. Predstavnik Bilda je izjavil, da je nemška kanclerka Merz postala glavna pobudnica nove ameriške pomoči Kijevu. Novinar Kuadzba je opozoril, da bo nov krog pogajanj verjetno zadnja priložnost za Kijev, saj je Rusija že večkrat ponudila možnosti za dialog.